Beseda je zakon! | (foto: ARO)
Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?
Beseda je zakon! Prof. dr. Hotimir Tivadar
Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta 1928, ko so predvajali Župančičevo Dumo. Velik vpliv pa so že od začetka imeli slavisti in profesorji govora.
Na Slovenskem imamo tudi zelo veliko tradicijo šolanja govorcev. Za začetek poučevanja na RTV Ljubljana lahko štejemo delovanje Ane Mlakar med letoma 1963–1972, ko začne bolj sistematično uvajati mlajše napovedovalce v govorno tehniko in jih poučevati radijskega govora ter nastopa pred mikrofonom na Radioteleviziji Ljubljana.
Ana Mlakar je vplivala na mnoge kasnejše napovedovalce, posebej moramo omeniti Ajdo Kalan (V spomin, oddaja na RTV Slovenija), pa tudi Natašo Dolenc, Jerneja Piklja, Slobodana Kaloperja.
Kasneje je potem predvsem v 80-ih in 90-ih letih izobraževanje radijskih govorcev prevzela Ajda Kalan, pomembno vlogo pa so imeli tudi lektorji in fonetiki (omeniti moramo Cvetko Šerugo Prek, Tončko Godina, Marto Kocjan Barle). In prav skrb za pravilnost jezika je tista, ki je potem usmerjala tudi govorno kulturo.
Mnoga pravila so nam povsem samoumevna, če vsaj malo pomislimo in za sabo pregledamo besedilo. Seveda pa se moramo odmakniti od pogovornega jezika in tudi tujega jezika. Veliko težav je v preteklosti povzročala povezanost s takratno srbohrvaščino, ki je bila takratni dominantni jezik, danes pa ima velik vpliv angleščina. Velika težava danes pa je tudi neločevanje med zasebnim in javnim govornim položajem. Če se za vsak javni nastop vsaj malo pripravimo, pa večino težav odpade.
Sedaj pa si poglejmo nekaj primerov:
Še slaba dva tedna nas ločita do začetka Svetovnega dneva mladih.
Manj kot mesec dni nas loči do Pustne Sobotne iskrice.
Glagol ločiti je v SP 2001 opisan takole:
ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl; ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo. (Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.)
Slovenščina torej glagol ločiti ne opredeljuje kot neko bližanje nečemu, ampak izrazito oddaljevanje od nečesa, razdelitev. Tako to opisujeta SSKJ in tudi SP 2001.
Kaj nas loči, zakaj nas loči od konca tekme, do začetka nečesa?
Ali se ne da tega povedati krajše in bolj neposredno, jasno: Samo še dva tedna je do začetka Svetovnega dneva mladih. – Pustna Sobotna iskrica bo že čez slab mesec.
Predvsem zaradi ekonomičnosti – na radiu so sekunde namreč zelo dragocene – in večje neposrednosti predlagamo to rešitev.
Takšnih primerov je še kar nekaj:
V ljubljanski vodi so našli prisotnost pesticida fenpiroksimata …
Bolje:
V ljubljanski vodi so našli velike/manjše količine pesticida fenpiroksimata …
Prav tako se pogosto omenja, da se nekaj nahaja … na obrobju mesta Ljubljane …
Bolje: nekaj se nahaja na obrobju Ljubljane. Še bolje pa bi bilo, če bi bilo še bolj določno, na severnem delu Ljubljane, v naselju Pirniče.
Prav tako je nepotrebno reči, da je nekdo direktor podjetja Družine. Če nujno potrebujemo podatek direktor podjetja, potem mora biti: K nam je prišel direktor podjetja Družina (d.o.o.). Sicer pa lahko skrajšamo v direktor Družine.
Prav tako so zelo pogoste nepotrebne dodatne opredelitve: na avtocesti Ljubljana–Maribor je kolona med Lukovico in Domžalami v smeri Ljubljane.
Osnovna zakonitost bi morala biti, da se čim krajše in natančnejše izražamo.
Sile zveze NATO bodo začele z umikom vojakov iz Afganistana.
Pristojni parlamentarni odbor bo z razpravo nadaljeval po zaključku seje državnega zbora.
Nadaljevali so s čiščenjem ...
Posvetovalna skupina za covid-19 pri NIJZ je prenehala z delom.
Izraelska vojska nadaljuje z napadi na Libanon …
Bolje:
Nato bo začel umik vojakov iz Afganistana.
Pristojni parlamentarni odbor bo razpravo nadaljeval po zaključku/koncu seje državnega zbora.
Nadaljevali so čiščenje …
Posvetovalna skupina za covid-19 pri NIJZ je prenehala delovati.
Izraelska vojska nadaljuje napade na Libanon …
Upoštevati moramo vezljivost glagolov, ne na vsak način uporabljati orodnik, predvsem pa je dobro skrajšati besedilo, če je le mogoče.
Mogoče za konec odprimo razpravo o pravilni rabi trpnika.
Primer: V Zdravstvenem domu Polje se je danes odprla druga ambulanta za neopredeljene paciente.
Tukaj so novinarji želeli povedati, da so odprli drugo ambulanto. Toda v tem primeru je to stilno nerodno, saj deluje, kot da se je ambulanta sama odprla, predvsem pa ni potrebe po rabi trpnika, ker ni potrebno zabrisati tistega, ki je to odprl.
Predvsem pa lahko to nedoločnost izrazimo z netrpniško obliko:
V Zdravstvenem domu Polje so danes odprli drugo ambulanto za neopredeljene paciente.
Verjetno je to dejanje storil Zdravstveni dom Polje in ne nekdo drug.
Podoben primer je naslednji:
Gre za pomembna sredstva, ki se bodo porabljala …
Bolje bi bilo povedati:
To so pomembna sredstva, ki bodo porabljena za …
Takih primerov nepotrebne nedoločnosti, ki dajejo vtis nejasnosti, je še kar nekaj:
Paliativna oskrba se ureja prepočasi …
Za letos se načrtuje vložek ...
Bistveno bolje bi bilo povedati, kdo kaj ureja prepočasi in kako bo to rešil, kdo načrtuje vlaganja v katero dejavnost.
O paliativni oskrbi bi lahko zapisali na primer: V Sloveniji imamo zelo slabo urejeno paliativno oskrbo. V zadnjih letih ni bilo ustanovljenega novega centra v posameznih regijah, prav tako niso zagotovljene paliativne ekipe za pomoč pri umirajočih na domu, kar bi omogočilo, da bi lahko dostojno umrli v krogu svojih najbližjih.
Naloga medijskih delavcev, in sicer novinarjev, voditeljev in lektorjev, je posredovati ustrezne vsebine. Predvsem pri informativnih oddajah pa mora biti v ospredju podajanje informacij, opisovanje dogajanja in neposredno komentiranje z argumenti o aktualnih dogodkih, problematiki, o ljudeh, ki ustvarjajo in usmerjajo slovensko družbo.
Prej omenjene trpne oblike morajo biti smiselno uporabljene samo v primerih, ko se o določeni osebi ne sme govoriti neposredno.
Predvsem pa se morajo problemi reševati, ne pa da jih naši odgovorni javni delavci samo naslavljajo. Nasloviš jih lahko samo enkrat, da napoveš, kako jih boš potem v nadaljevanju razrešil.
