Katere ukrepe novi vladi predlaga GZS?

Slovenija 08. 04. 2026, 13:05 Marta Jerebič Gospodarska zbornica Slovenije

Gospodarstvo od nove vlade pričakuje, da bo gospodarski razvoj postavila med osrednje prioritete mandata ter že na začetku sprejela ukrepe za razbremenitev gospodarstva, večjo predvidljivost, nižje administrativne ovire in bolj konkurenčne pogoje poslovanja. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poleg protikriznih ukrepov na področju energentov vladi predlaga, da v prvih 6 mesecev izvede prve korake k stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju, zmanjša obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma ter omogoči učinkovitejše zaposlovanje kadrov iz tujine, v roku dveh let pa izvede tudi celovitejšo davčno reformo, pospeši in poenostavi izdajo dovoljenj in umeščanja v prostor, nadgradi ukrepe za zmanjšanje absentizma, poveča predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela ter vzpostavi učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam. V prvem letu mandata naj vlada pripravi tudi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035, ki bo temeljil na 10-gospodarskem programu Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS z gospodarstveniki in strokovnjaki.

»Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado. Verjamem, da si vsi želimo zagotoviti razvoj Slovenije in ohraniti socialno državo. Zato mora gospodarski razvoj v tem mandatu postati osrednja prioriteta Vlade RS, ukrepi za vzpostavitev stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja pa jedro koalicijske pogodbe in programa dela vlade. Potrebujemo okolje, kjer se odločitve ne sprejemajo čez noč in kjer so spremembe premišljene in usklajene z gospodarstvom,« je poudaril Tibor Šimonka, predsednik GZS.

Zato GZS poziva politične stranke k čimprejšnji sestavi vlade, nato pa poleg protikriznih ukrepov na področju energentov k izvedbi kratkoročnih nujnih ukrepov za hitro izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij ter nato k izvedbi srednjeročnih ukrepov, katerih izvedba zahteva celostnejši pristop in več usklajevanj. GZS je predloge prioritetnih ukrepov že posredovala predsednikom vseh sedmih političnih strank, ki so bile izvoljene v Državni zbor RS.

Nujna priprava Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do 2035

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, pa izpostavlja nujnost priprave razvojnega načrta gospodarstva za prihodnjih 10 let. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da se je dosedanji razvojni model Slovenije izpel in ni več primeren glede na povsem drugačne izzive v svetu in doma. »Zato pozivamo, da nova vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Slovenija ima namreč potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Za to so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij. Vlada mora v načrtu začrtati razvoj strateških gospodarskih panog za Slovenijo in konkretne ukrepe po ključnih področjih slovenskega poslovnega okolja.« Načrt bi bil nato okvir za izvajanje ukrepov poslovnega okolja za vse nadaljnje mandate vlad do 2035 in tako zagotavljal predvidljivost poslovnega okolja.

Pri tem Nahtigal izpostavlja, da je »GZS skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki iz različnih panog pripravila program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja celovit pogled na razvoj slovenskega gospodarstva za naslednje desetletje.«

Kratkoročni ukrepi

Med nujnimi kratkoročnimi ukrepi, ki naj jih vlada izvede v prvih šest mesecev mandata, GZS izpostavlja prve korake k bolj stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju, in sicer z:

• ukinitvijo 5. dohodninskega razreda in znižanja stopnje v 4. dohodninskem razredu z 39 % na 36 %;
• postopnim znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na 15 % do leta 2030;
• uvedbo ničelne stopnje za start-upe v prvih petih letih po ustanovitvi ter ugodnejšo dohodninsko obravnavo napotenih delavcev.

Med nujnimi kratkoročnimi ukrepi predlaga tudi zmanjšanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma, in sicer s skrajšanjem obdobja, v katerem delodajalci krijejo nadomestilo za bolniško odsotnost s 30 na 20 delovnih dni.

V prvih šestih mesecih pa naj vlada sprejme tudi ukrepe za učinkovitejše zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev, in sicer GZS predlaga:

• trajno uvedbo pospešenega postopka zaposlovanja visokokvalificiranih tujcev za poklice z izrazitim pomanjkanjem kadra oziroma podaljšamo veljavnost seznamov teh poklicev na najmanj dve leti;
• odpravo nesorazmernih omejitev pri zaposlovanju tujcev, in se popravi v Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, da manjše kršitve, ki se nanašajo izključno na področje delovnega časa, počitkov ali odmorov, in ne predstavljajo hujših ali ponavljajočih se kršitev, niso razlog za zavrnitev izdaje soglasja za zaposlitev tujca.

Srednjeročni ukrepi

V prvih dveh letih novega mandata GZS predlaga celovitejšo davčno reformo, ki naj vključuje:

• razvojno kapico na socialne prispevke z začetno uvedbo s 1. januarjem 2027 pri 4-kratniku povprečne plače (9.600 EUR) ter nato postopno do 2,5-kratnika povprečne plače (6.000 EUR) do 2030;
• ugodnejšo davčno obravnavo holdinških družb;
• poenostavljeno uveljavljanje davčnih olajšav za manjše subjekte ter
• diferenciacijo stopnje DDPO med majhnimi in večjimi podjetji.

Med ključnimi srednjeročnimi ukrepi GZS predlaga vladi tudi pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor z uvedbo:

• enotnega postopka »posvetovalne konference« (ukinitev obstoječega dvojnega sistema predhodne informacije in predhodnega postopka);
• obvezujočih rokov odločanja za vse udeležence v postopkih in omejitev ponavljajočih se dopolnitev vlog;
• instituta »tihe odobritve«, kjer se v primeru neodločitve organa v roku domneva odobritev vloge ter
• vzpostavitev enotne digitalne platforme za vodenje postopkov.

GZS predlaga vladi tudi, da v 2 letih:

• nadgradi ukrepe za zmanjšanje absentizma;
• zagotovi učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam (RRI), in sicer z alokacijo državnih sredstev za inovacijsko dejavnost v višini 0,25 % BDP in vzpostavitev kontinuiranega sistema financiranja RRI;
• vzpostavi večjo predvidljivost stroškov dela z avtomatičnim določanjem minimalne plače, uvedbo zgornje meje nadomestil iz obveznih socialnih zavarovanj in uskladitvijo elementov plače in povračil stroškov z drugimi državami EU.

Ključna razvojna naloga prvega leta mandata GZS vidi v pripravi Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki naj temelji na programu Made in Slovenia 2035, opredeli strateške gospodarske panoge, določi izvedbene ukrepe po ključnih stebrih poslovnega okolja ter predvidi jasno upravljanje, letne akcijske načrte in redno poročanje.

Več o teh ukrepih na tej povezavi.