Na Radiu Ognjišče zadnje predvolilno soočenje: v ospredju prisluhi, zdravstvo, zunanja politika in sprava

Slovenija 18. 03. 2026, 12:37 Alen Salihović Tanja Dominko

Na Radiu Ognjišče je potekalo še zadnje predvolilno soočenje pred nedeljskimi volitvami, na katerem so se zbrali predstavniki parlamentarnih in nekaterih neparlamentarnih strank. Razprava je bila ostra, mestoma zelo polemična, v ospredju pa so bila štiri velika vprašanja: zaupanje v pravno državo po objavi prisluškovalnih afer, razmere v zdravstvu, vloga Slovenije v svetu ter odnos do vprašanja sprave in pokopa žrtev med- in povojnega nasilja. V studiu so sodelovali Robert Golob (Gibanje Svoboda), Janez Janša (SDS), Jernej Vrtovec (skupna lista NSi, SLS in Fokus), Anže Logar (Demokrati), Uroš Macerl (skupna lista Levica in Vesna), Zoran Stevanović (Resni.ca) in Vladimir Prebilič (Prerod).

Prisluhi in pravna država: spor o vsebini in zaupanju

Prvi del oddaje je zaznamovala razprava o novih objavljenih prisluškovalnih posnetkih. Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da morajo za morebitna kazniva dejanja odgovarjati vsi, pri katerih se bo to izkazalo. Ob tem je poudaril: »Kdorkoli bo spoznan za krivega, kdorkoli. Pa mi je vseeno, ali je odvetnik kakšnega politika ali je župan katerega mesta – kdorkoli. Prvič ga je treba preiskati in drugič, če je izvedel kaznivo dejanje, mora za to odgovarjati.« Opozoril pa je tudi na okoliščine objavljenih materialov: »Meni je najbolj žal, da niso takoj, takoj, ko se je sum korupcije zaznal, to prijavili.« Po njegovih besedah je zaskrbljujoče tudi to, da naj bi del prisluhov prihajal iz tujine, zato je posvaril pred možnostjo vplivanja na slovenske volitve iz ozadja.

Jernej Vrtovec je bil med najostrejšimi. Ocenil je, da vsebina prisluhov kaže, »da imamo ugrabljeno državo, hkrati pa tudi ugrabljene nadzorne institucije pravne države«. Po njegovem bi se morale institucije odzvati nemudoma, saj državljani izgubljajo zaupanje.

Podobno kritičen je bil Anže Logar, ki je dejal, da posnetki »najbolje kažejo na stanje duha v državi«. Izpostavil je predvsem občutek, da je v Sloveniji mogoče marsikaj doseči, če človek pozna prave ljudi. »Ko slišiš, da se v Sloveniji vse da zorganizirati, če poznaš prave ljudi, če pokličeš prave ljudi, če pokličeš župana in njegov sin zrihta gradbeno dovoljenje po najkrajšem postopku, medtem ko drugi čakajo, v bistvu dobiš uvid v sistem, ki dejansko v Sloveniji funkcionira,« je povedal.

Janez Janša pa je dejal, da vse skupaj potrjuje njegove opozorila o globoki državi. »To, kar zdaj poslušamo, kaže, da je ta globoka država še bistveno globlja,« je menil. Ob tem je dodal, da brez resnih sistemskih sprememb zaupanja v institucije ne bo mogoče obnoviti. 

Kako obnoviti pravno državo?

Ob vprašanju, kako po volitvah ponovno vzpostaviti zaupanje v pravno državo, so se stališča precej razlikovala.

Golob je vztrajal, da brez zaupanja v sodišča, tožilstvo in policijo ni države: »Če v to ne bomo verjeli, potem se bojim, da kot država smo padli na izpitu.« Hkrati je ljudi pozval, naj konkretne primere korupcije prijavijo: »Če kdo danes vidi, da mora za nekaj plačati, če je soočen s koruptivno prakso, ga še enkrat pozivam: dajte prijaviti.«

Toda prav ta poziv je med sogovorniki naletel na kritike. Stevanović je odgovoril, da naloga državljanov ni preiskovanje kaznivih dejanj: »To ni dolžnost državljanov, to je dolžnost organov pregona.« Dodal je, da iz objavljenih posnetkov izhaja dovolj elementov za takojšnje ukrepanje.

Logar je menil, da so potrebne nove specializirane strukture: »Mi moramo postaviti nov ekosistem, novo arhitekturo organov pregona.« Zavzel se je za posebno enoto tožilstva in policije za pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Tudi Vrtovec je poudaril, da je treba politiko umakniti iz institucij: »Način, da mi preprečimo kakršnokoli zlorabo policije za politične namene, je ta, da popolnoma potegnemo politiko ven.«

Prebilič pa je opozoril predvsem na preventivo in hitrejše postopke. »V SLoveniji se s korupcijo ukvarjamo potem, ko se zgodi. Mi pa trdimo, da se je treba z njo ukvarjati, preden se zgodi,« je dejal.

Zdravstvo: dolge čakalne vrste in spor o tem, kaj storiti

Drugi velik sklop je bil posvečen zdravstvu, ki ga volivci neposredno občutijo pri dostopu do osebnega zdravnika, pediatra, ginekologa ali specialista.

Robert Golob je poudaril, da je vlada zdravstveni sistem prevzela po epidemiji v slabem stanju. Izpostavil je obsežne investicije: »V tem trenutku poteka 60 investicij po celi državi. 800 milijonov se investira v nove prostore, v nove kapacitete, v nova ležišča.« Dodal je še, da se krepi tudi kader: »Zdravnikov je v sistemu vedno več, skoraj 400 novih zdravnikov v tem mandatu, v javnem zdravstvenem sistemu, in skoraj 800 medicinskih sester več.« Napovedal je tudi spremembo pri določanju osebnega zdravnika ob upokojitvah.

Janša je ocenil, da so ključni pokazatelj stanja čakalne vrste. »Če se stanje v zdravstvenem sistemu izboljšuje, potem so te vrste vedno krajše. Če se poslabšuje, so vedno daljše,« je povedal. Po njegovem je največja napaka v tem, da se je iz zdravstva naredilo ideološko bojišče: »Ni se izganjala korupcija iz zdravstva, ampak zdravniki.«

Javno in zasebno zdravstvo: ideološki boj ali iskanje rešitev?

Vrtovec je bil jasen, da je po njegovem mnenju osrednji problem zdravstva umetno ustvarjen ideološki konflikt. »Ključen problem v slovenskem zdravstvu je ta trenutek ideološki konflikt, umeten ideološki konflikt, ki je bil v tem mandatu ustvarjen proti zasebnikom in proti zdravnikom,« je dejal. Po njegovem človeka, ki zboli, zanima predvsem eno: da pride pravočasno do zdravljenja. »Temu posamezniku je vseeno, ali ga ozdravi nekdo, ki je zasebnik, ali ga ozdravi nekdo v javni zdravstveni mreži,« je poudaril. Dodal je še, da se prava privatizacija dogaja že zdaj, ko morajo ljudje zaradi dolgih čakalnih vrst zdravljenje plačevati iz lastnega žepa.

Logar je kot rešitev predstavil svoj model štirih stebrov reforme. Med drugim je opozoril na preobremenjenost zdravnikov z administracijo: »Danes se primarni zdravnik tri ure ukvarja z administracijo. Če samo pol ure odzameš in posvetiš pregledovanju bolnikov, dobiš 100 tisoč dodatnih pregledov na leto.« Poudaril je tudi nujnost digitalizacije in odgovornega upravljanja zdravstvenih zavodov, saj je po njegovem sistem mogoče izboljšati predvsem z boljšo organizacijo in nadzorom.

Prebilič je zagovarjal javni sistem kot hrbtenico zdravstva: »Javni sistem seveda mora ostati javni, jaz sem absolutno zagovornik tega.« Ob tem pa je opozoril na velike rezerve pri upravljanju in nagrajevanju zaposlenih. Posebej je izpostavil problem medicinskih sester: »Danes, če se sprehodite po bolnicah, prazne postelje niso zato, ker zdravnikov ni, ampak ker sester ni.«

Stevanović pa je poudaril, da po njegovem v Sloveniji nimamo pravega javnega, temveč državno zdravstvo, v katerem prevladujejo interesi centrov moči. Rešitev vidi v večji vključitvi zasebnih izvajalcev: »Če pacient ne bo v 30 dneh dobil zdravstvene storitve v državni ustanovi, lahko 31. dan išče pri zasebniku na račun javne blagajne.«

Macerl je opozoril, da se zdravstva ne da urejati brez pogovora o javnem zdravju in preventivi. »Ne pogovarjamo se o onesnaženem zraku in vplivu tega zraka na zdravje, ne pogovarjamo se o onesnaženi vodi, ne pogovarjamo se o slabi kvaliteti uvožene hrane,« je dejal.

Slovenija v svetu: soglasje o Evropi, razhajanja pri poudarkih

V razpravi o zunanji politiki je bilo največ soglasja glede tega, da je prihodnost Slovenije tesno povezana z Evropsko unijo.

Macerl je pohvalil več potez vlade in dejal, da si v Levici in Vesni želijo takšno Slovenijo, ki jasno zagovarja človekove pravice, mednarodno pravo in aktivno vlogo v mednarodnih institucijah.

Prebilič je poudaril, da »je prihodnost Slovenije najbolj varna samo znotraj institucij Evropske unije«. Dodal je, da mora Slovenija ostati neomajna zagovornica mednarodnega prava ter da bi morala Evropa postati bolj samostojen akter v svetu.

Vrtovec je poudaril pomen Evropske unije in severnoatlantskega zavezništva. Po njegovem »Evropska unija nima alternative in jo moramo krepiti«. Hkrati je opozoril, da je bilo v mandatu storjenih več zunanjepolitičnih napak, zaradi katerih bo treba zaveznikom ponovno dokazovati resnost in zanesljivost Slovenije.

Logar je menil, da mora Slovenija preiti »iz aktivistične zunanje politike v politiko izpolnjevanja nacionalnih interesov«. Ob tem je posebej izpostavil gospodarsko diplomacijo in potrebo po jasnejšem notranjem soglasju o strateških ciljih države.

Golob je poudaril, da sta Evropska unija in mednarodno pravo za Slovenijo življenjskega pomena. »Za države, kot je Slovenija, je mednarodno pravo največji garant varnosti za naš obstoj,« je dejal. Ocenil je tudi, da je Slovenija zaradi doslednega ravnanja v mednarodnih vprašanjih pridobila spoštovanje držav v tujini.

Janša pa je pozval k »razumni zunanji politiki«, ki bo znala bolje ščititi slovenske interese. Po njegovem mora zunanja politika predvsem odpirati vrata slovenskemu gospodarstvu in izkoristiti vpliv, ki ga ima Slovenija znotraj evropskih institucij.

Sprava in pokop žrtev: največ soglasja v celotnem soočenju

Veliko manj razhajanj je bilo pri vprašanju pokopa žrtev med- in povojnih pobojev. Večina sogovornikov se je strinjala, da si mrtvi zaslužijo dostojen pokop in da je treba to vprašanje rešiti s pieteto.

Jernej Vrtovec je poudaril, da brez izpolnitve osnovnih pogojev ni mogoče govoriti o spravi: »Brez priznanja za zločine, brez tega, da se mrtvih ne pokoplje, nadalje tudi opravičila, popravka krivic in tudi odpuščanja, sprave v narodu ne more biti.«

Uroš Macerl je bil kratek, a jasen: »Pokopati mrtve na spoštljiv način.« Zoran Stevanović pa je dejal: »Vsako umrlo bitje si zasluži dostojen pokop. Pika.«

Vladimir Prebilič je dodal, da ni nobenega opravičila za povojne zločine: »Ni opravičila za zločine, ki so se zgodili nad ljudmi po koncu druge svetovne vojne, pa tudi med njo.« Ob tem je dejal, da bi bilo prav, da se tudi na levi strani politike to jasno izreče.

Robert Golob je poudaril, da glede pietete nima nobenega dvoma: »Glede pokopa jaz nimam niti najmanjšega dvoma, da je treba pieteto izkazati takoj, ko imamo to možnost.« Ob tem je dodal, da »so bili povojni poboji zločin« in da bi bilo prav, da bi odgovorni za to odgovarjali, če bi bilo to še mogoče.

Janez Janša pa je opozoril, da bi morali o kraju pokopa odločati svojci. »Odkar obstaja moderna človeška civilizacija, se ve, kdo odloča o tem, kam se pokoplje mrtve. To so njihovi svojci,« je dejal.

Zaključni pozivi: vsak s svojo vizijo Slovenije

Soočenje se je sklenilo s kratkimi zaključnimi nagovori. Vsi sodelujoči so volivce pozvali k udeležbi na volitvah, nato pa vsak predstavil svojo vizijo prihodnosti države.

Uroš Macerl je dejal, da sta Levica in Vesna »garancija nadaljevanja razvoja Slovenije v smeri socialno pravične države, povečanja zdravja ljudi in dobrega stanja narave in okolja za prihodnje generacije«.

Janez Janša je volitve označil za ene najpomembnejših po osamosvojitvi in dejal, da je SDS »edina alternativa temu, kar imamo zdaj«.

Zoran Stevanović je volivce pozval k podpori »novi politiki«, ki bo po njegovih besedah temeljila na transparentnosti, povezovanju in odgovornosti.

Robert Golob je dejal, da se izrisujeta dve poti, ter poudaril pomen svobode in stabilnosti. »Vedno presojajte ljudi ne po besedah, vedno jih presojajte po dejanjih,« je dejal.

Vladimir Prebilič je pozval volivce, naj razmislijo, ali v politiki pogrešajo »spoštovanje, dostojanstvo, poštenost, iskrenost in vrednote«. Anže Logar pa je poudaril, da te volitve prvič po dolgem času prinašajo »resnično izbiro med konfliktno politiko in politiko sodelovanja«.

Jernej Vrtovec je zaključil, da gre na teh volitvah »zares«, saj se odloča, »v kakšni Sloveniji želimo živeti«.