Ustavno sodišče | (foto: ARO)
Pravosodna reforma v pravem ali napačnem času?
Tanja Dominko
Eden od očitkov se v primeru romske problematike dotika tudi ravnanja pravosodnih organov. Tudi če policija preganja storilce, se dostikrat v sodnih postopkih zadeve ne premaknejo z mrtve točke. Po sobotnem napadu je ministrica za pravosodje Andreja Katič sicer že ponudila svoj odstop, a razmere se ne bodo spremenile čez noč. Vlada sicer pripravlja paket zakonov, ki so tik pred sprejetjem v državnem zboru. Kako učinkovit bo ta poseg, pa je že drugo vprašanje, saj stroka tudi ni v celoti naklonjena spremembam.
Poročali smo že, da se obeta na področju pravosodja več sprememb, ker gre za tako temeljit poseg, smo za mnenje vprašali tudi dekana Pravne fakultete prof. Mira Cerarja. Pravi, da so spremembe potrebne, saj se izzivi časa spreminjajo, vendar ga moti način sprejemanja. »To, da se z reformo hiti in da se v zadnjem hipu pojavljajo amandmaji, ki jih vlagajo celo poslanci vladajoče koalicije, je neprimerno. Čisto v zadnjem mesecu mandata vlade ni dobro sprejemati radikalne spremembe, še posebej, če rešitve niso usklajene.«
In da rešitve niso bile usklajene, kaže tudi odziv sodnega sveta, ki je takoj skočil na noge, češ da gre za omejevanje njegovih pristojnosti. To je opazil tudi Cerar, ki se mu zdi »neprimerno omejevanje organa, ki že tako ali tako nima posebne moči. O tem bi morala biti opravljena temeljita strokovna razprava, da bi lahko potem v zadnjih etapah sprejemanja zakona zadeve tekle gladko.«
Grenak priokus daje to hitenje vlade, zato Cerar meni, da gre na nek način za politizacijo sodstva, s »katero se želi doseči večji vpliv politike na določene dele pravosodja, tudi na sodstvo, in to zagotovo ni dobro.«
S predlogom novega zakona o sodiščih se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji, ključna novost predloga novega zakona o sodnikih pa je, da se zaradi odprave dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika. Glavni namen je bolj enakomerna obremenitev sodnikov, pravi ministrica. Cerar kot strokovnjak za zakonodajo, saj je dolgo vodil zakonodajno pravno službo državnega zbora, bil sam na čelu vlade, zdaj pa je na čelu pravne fakultete, tukaj poudari, da je bila stroka vedno deljenega mnenja ... »Seveda je treba delovanje sodstva izboljšati, koncept enovitega sodnika, kolikor gre za nekega mobilnega sodnika, ki omogoča, da nek sodnik lahko nadomesti nekega drugega, ko je to potrebno, je rešitev, ki je lahko koristna. Ko pa gre za vprašanje stvarne pristojnosti sodnikov in se tu vzpostavlja neka mobilnost, pa to sproža zahtevna vprašanja, tako da lahko samo upam, da so spremembe strokovno domišljene. Da se ne bo na koncu izkazalo, da gre za neko politično akcijo v zadnjem hipu, samo da se prikaže, da je bila reforma narejena, ampak ne tako zamišljena, da bi imelo to v praksi potrebne učinke,« je za Radio Ognjišče še ocenil dr. Miro Cerar. Dodamo lahko, da je učinkovito sodstvo nekaj, kar si želimo in pričakujemo, zato bi bilo prav, da bi tudi sobotni dogodek prispeval k dodatnemu razmisleku, kako lahko zakonodaja pomaga, da do takih tragičnih zgodb ne bo več prišlo.
