Rjavi medved | (foto: Alexa / Pixabay)
Izjemen porast bližnjih srečanj ljudi z medvedi. Letos že trije fizično poškodovani.
Kmetijstvo Robert Božič
V neposredni bližini Zavratca nad Idrijo se je včeraj zgodilo bližnje srečanje tamkajšnjega krajana z medvedom, ki se je k sreči končalo brez poškodb. Do danes je tako letos dokumentiranih šest incidentov, v treh primerih je medved človeka fizično poškodoval, v treh pa je prišlo le do bližnjega srečanja z napadalno zverjo.
Na Zavodu za gozdove Slovenije so še pred petimi leti trdili, da v Sloveniji letno beležimo od 0 do dva napada rjavega medveda na ljudi. A letošnja statistika javno objavljenih incidentov kaže, izjemen porast srečanj človeka s to največjo v Sloveniji prisotno zverjo.
Tako letos beležimo že tri primere fizičnega napada medveda na sprehajalce, dokumentirani pa so vsaj še trije prijavljeni primeri bližnjih srečanj, ki so se končala brez poškodb. V dodatnih dveh primerih je šlo za prijavo gospodarske škode, ki so jo medvedi naredili na lastnini, natančneje na čebelnjakih
Incidenti z medvedi v letu 2025:
2. april 2025, Kočevje: Medvedka z mladiči je napadla 62-letnega moškega, ki je nabiral regrat. Moški je utrpel lažje poškodbe in bil oskrbljen v zdravstvenem domu.
28. maj 2025, okolica Škofljice (Pijava Gorica): Medvedka je napadla 59-letno žensko, ki je sprehajala psa. Ženska je bila hudo poškodovana in prepeljana v UKC Ljubljana, kjer je bilo njeno življenje ogroženo.
28. maj 2025, okolica Škofljice (isti dan, uro prej): Medvedka z dvema mladičema je napadla moškega v gozdu. Moški je utrpel lažje poškodbe (oprasakanja) in je uspel pobegniti. Lovci domnevajo, da gre za isto medvedko kot v prejšnjem napadu.
1. junij 2025, Dolenja Brezovica: Medvedka je skušala napasti domačina na pašniku, ki je šel preverit, zakaj se živina nenormalno obnaša in muka. Moški je pobegnil brez fizičnih poškodb, saj je bila med njima električna ograja. Lovci so izrazili domnevo, da je šlo za isto medvedko kot na Škofljici.
10. julij 2025, Sarsko, občina Ig: Medvedka z lanskoletnim mladičem je napadla lovca na gozdni poti. Lovec je pobegnil brez poškodb, a je incident opisal kot napad.
21. julij 2025, Zavratec, občina Idrija: Krajan se je na jutranjem sprehodu srečal z medvedom, ki se je iz gozda zapodil proti njemu, a se je ustavil približno dva metra pred njim. Incident je bil označen kot bližnje srečanje brez fizičnega napada.
Medtem ko na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da zaradi neodzivnosti institucij občani škode sploh ne prijavljajo več, dodajajo, da je izjemen skok v prijavljenih incidentih posledica preštevilčnosti populacije medvedov, kar posledično pomeni povečano prisotnost tudi na robu ali celo v samih naseljih.
Letos prijavljeni škodni dogodki:
25. junij 2025, Rakitna, občina Brezovica: Medvedka z mladičem je uničila čebelnjak in se približala najstniku, ki je spremljal dogodek. Občina Brezovica je izdala opozorilo o povečani prisotnosti medvedov.
14. julij 2025, Breginj, občina Kobarid: Medved je poškodoval čebelnjak v strnjenem naselju, nekaj metrov od hiš. Dogodek kaže na povečano prisotnost medvedov v naseljih ali bližini naselij.
Podgoršek: »Nenazadnje beremo tudi o tem, da morajo lovci bežati pred medvedi...«
Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek: »Kot lahko beremo v medijih, medved postaja vse bolj nevarna zver tudi za človeka, saj skoraj tedansko beremo o napadih na človeka, tudi z nekaterimi resnimi posledicami. Kaže, da je populacija prevelika, da so medvedje postali agresivni in v tem trenutku delajo škodo tako na kmetijskem delu, kot tudi predstavljajo veliko tveganje za same pribivalce v naši državi.«
»Tudi ta odlok bo enkrat postal veljaven!«
Na KGZS zato ne razumejo niti predlagateljev, ki so na Upravnem sodišču dosegli, da je to 7. julija zadržalo odločbo za odstrel 206 medvedov, ki jo je Ministrstvo za naravne vire in prostor po nekajmesečnem odlačanju izdalo konec maja, niti sodišča:
»Sicer so interventni odstreli še vedno omogočeni, ampak menimo, da je sistemski pristop tisti, ki bo zagotavljal trajnost sobivanja zveri v slovenskem prostoru. Nenazadnje pa se čudimo tudi sodišču, kajti sedaj pa že imamo sodno prakso, ko je na koncu, po nekaj letih, sodišče ugotovilo, da so bili odloki pravilno napisani, pravilno obrazloženi in so na koncu stopili v veljavo, ampak kot rečeno, pri upravljanju z zvermi je potrebno redno upravljanje, časovno usklejeno, ne pa z nekaj letnimi zamiki. Tudi ta odlok bo enkrat postal veljaven, ampak do takrat bo verjetno kar nekaj škode narejene v našem prostoru,« še v imenu KGZS opozarja dr. Jože Podgoršek.
