Velja napeti vse sile, da se vsaj ohrani vedenje, kje vse smo Slovenci pustili svoje sledi

Naš gost | 05.07.2025, 17:47 Matjaž Merljak

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabiliraziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju. Kot predsednik bo povedal več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu ETTW in o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v ZDA in Kanadi.

Najprej me je zanimalo, od kod strast za raziskovanje izseljenstva in zamejstva. Je temu botrovalo to, da je odraščal in živi v bližini meje z Italijo. "To je dobro vprašanje, na katerega pa žal nimam dobrega odgovora. To me je že od najstniških let vedno zelo zanimalo, ne vem pa točno, zakaj. Kar nekako je prišlo vame. In potem ko se človek enkrat začne zanimati, nekako vedno globlje v to tone. Lahko rečem, da je to enosmerna ulica. Veliko skupnosti sem imel že privilegij obiskati, veliko stvari sem že doživel, a marsikaj me še zelo zanima, torej imam še načrte na tem področju."

Dr. Dejan Valentinčič je predstavil tudi dejavnosti Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, ki jih predseduje od novembra 2024. Svetovni slovenski kongres je bil ustanovljen dan po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 z namenom, da bi takrat združili vse sile Slovencev po svetu v prizadevanjih za priznanje samostojne Slovenije. In seveda, ker so bili naši rojaki raztreseni po vsem svetu, se je takrat sprejela odločitev, da se znotraj vsake države organizira eno konferenco. Slovenska konferenca pa ima še nekoliko drugačno vlogo, namreč ta ima za razliko od ostalih tudi pravno subjektiviteto.

To me je že od najstniških let vedno zelo zanimalo, ne vem pa točno, zakaj. Kar nekako je prišlo vame. In potem ko se človek enkrat začne zanimati, nekako vedno globlje v to tone. 

Kot predsednik želi na kongresu, ki je v preteklosti veliko storil za povezovanje slovenskih strokovnjakov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, zdravnikov ... po svetu, krepiti tudi vprašanje kulturne dediščine: "Ko sem se raziskovalno ukvarjal s tem področjem, sem opazil, kako zelo veliko slovenske kulturne dediščine po svetu je ogrožene in tukaj velja napeti vse sile, tako s strani države kot tudi civilne družbe, da se vsaj popiše in ohrani vedenje o tem, kaj vse so Slovenci po svetu ustvarili in kje vse, smo svoje sledi pustili." Dotaknila sva se tudi novoustanovljene Belgijske konference Svetovnega slovenskega kongresa in članstva SSK v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. ETTW povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor. Njena glavna naloga je zastopanje interesov 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope, pred institucijami Evropske unije v Bruslju. Gre za veliko čast, da je bil SSK sprejet v ta prestižni klub vplivnih organizacij in ob tem obljubljamo, da bomo članstvo maksimalno izkoristili za prizadevanje za interese Slovencev v izseljenstvu ter domovini. Dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je bil izvoljen za generalnega sekretarja te mednarodne organizacije.

V osrednjem delu pogovora sva se dotaknila zelo zanimivega raziskovalnega projekta, ki ga je vodil pri ASEF, Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji. To je bil dvoletni raziskovalni projekt "Digitalna preobrazba slovenske izseljenske skupnosti v ZDA in Kanadi". Eden od rezultatov je tudi, da so prvič naredili celoten popis slovenskih organizacij v ZDA in Kanadi. Našteli smo jih neverjetnih 497, za primerjavo, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je Valentinčič med letoma 2020 in 2022 delal kot državni sekretar, ima stik s približno 25 organizacijami v ZDA, torej le s petimi odstotki. "To res impresivni rezultati, ki bi se jim splačalo dati tudi širše družbeno poznavanje." V prvih tednih letošnjega leta je izsledke predstavljal tudi na Komisiji DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu. In kakšni so odzivi, prve reakcije?

Posebno pozornost so v raziskavi namenili tudi slovenskim župnijam. Našteli so jih 55 in za vsako analizirali ali je še odprta, če je ali je samostojna ali združena z drugo župnijo, ali jo še lahko štejemo za slovensko, v katerih jezikih imajo maše, koliko slovenskih tradicij še ohranjajo ...

Po eni strani je število še aktivnih slovenskih organizacij neverjetno, po drugi strani pa tudi hitro upada in veliko naše kulturne dediščine je že propadlo (dobesedno šlo na odpad ko se je kakšna organizacija zaprla) in če ne bomo ukrepali, bo tega le še vedno več.

Z dr. Valentinčičem sva se dotaknila tudi aktualnega političnega dogajanja v ZDA. Zelo dejavna sta senatorja slovenskega rodu Amy Klobuchar in Paul Gosar. Z obema se je naš gost že srečal. Gosar je eden najzvestejših podpornikov Trumpa, Klobucharjeva pa je najverjetnejša kandidatka Demokratske stranke na predsedniških volitvah 2028. Kolegi v Washingtonu so mu povedali, da če bi Biden prej odstopil od kandidature in bi Demokrati imeli čas izvesti primarne volitve v stranki, ki ona dobila nominacijo na zadnjih volitvah: "In bila bi veliki boljša kandidatka kot Kamala Harris, so mi še povedali."