Vzroki in posledice

Komentarji | 25.07.2025, 12:39 Luka Gojkošek

Kdaj ste nazadnje pobrisali jedilno mizo v vašem domu? Morda ste navajeni mizo brisati redno, po vsakem obroku, morda vas k temu spodbudi prvi zaznan madež, morda pa mizo pobrišete šele takrat, kadar vas na vhodnih vratih preseneti nenapovedan obisk. V katerokoli skupino sodite – brisanje mize je opravilo, ki ga vedno nekaj spodbudi, bodisi navada bodisi konkretna situacija.

Ozaveščanje vzrokov za dejanja je nujni prvi korak k temu, da lahko nekaj spremenimo na bolje. S tem, ko ozavestimo vzroke, pa hkrati začnemo drugače gledati tudi na to, kako naša dejanja vplivajo na ostale deležnike. Če je moja želja, da se doma vsi dobro počutijo, potem je pomembno, da se zavedam, zakaj brišem mizo takrat, kadar jo, še toliko bolj ob zavedanju, da bom s svojim zgledom zelo verjetno vplival tudi na navade ostalih. Redno pobrisana miza bo imela za posledico čistejšo jedilnico, čistejša jedilnica bo prispevala k boljšemu počutju vseh domačih, slednje pa jih bo precej verjetno spodbudilo k temu, da se bodo tudi sami navadili vzdrževati čisto mizo. Neredno pobrisana miza bo standarde čistoče doma znižala in če se bodo vsi člani gospodinjstva navadili, da se tudi tako da živeti, bo potreba po čistoči sčasoma pri vseh izpuhtela.

Vse, kar imamo uzakonjeno – dobro in slabo – nam slej kot prej do neke mere zleze pod kožo. Če bi v srednjem veku kakšnemu vazalu na Slovenskem razlagali, da nam v letu 2025 gospodar, torej država, pobere več kot polovico lastnega pridelka, bi bilo to za ljudi tistega časa nekaj povsem nepredstavljivega.

Podobno na naše navade in dojemanje sveta vpliva državna zakonodaja. Vse, kar imamo uzakonjeno – dobro in slabo – nam slej kot prej do neke mere zleze pod kožo. Če bi v srednjem veku kakšnemu vazalu na Slovenskem razlagali, da nam v letu 2025 gospodar, torej država, pobere več kot polovico lastnega pridelka, bi bilo to za ljudi tistega časa nekaj povsem nepredstavljivega. Pa vendar je to danes naša realnost. Ko prihajajo vedno novi in novi davki, nihče resno ne razmišlja o kakšnem puntu. Smo zaspana družba, ki se je nekako kar vdala v usodo. To pa zato, ker nismo ozavestili vzrokov za našo apatičnost in tudi njenih posledic ne.

Vlada Roberta Goloba se zelo dobro zaveda, da je ob podpori večinskih medijev sedaj zlati čas za radikalne spremembe. Zakonodajne spremembe, kot je uvedba pravice do umetne oploditve za lezbične in samske ženske, uvedba evtanazije, onemogočanje delovanja zasebnih vrtcev, postopno uvajanje davka na nepremičnine, uvedba prispevka za fiktivno dolgotrajno oskrbo ... vse to so zakoni, ki bodo pustili trajne posledice v naši družbi in mnogih tudi nobena bodoča oblast z drugačnim predznakom ne bo več mogla odpraviti.

Če bo država sistemsko spodbujala nastajanje družin brez očeta in mame, bo jedrnih družin in s tem otrok, ki jim bo družina vrednota, vedno manj. Če bomo pravico do asistiranega samomora mimo vseh mnenj stroke uvedli za bolne in onemogle, bodo naslednji to pravico zase zahtevali depresivni in naveličani.

Če bodo do potomcev z umetno oploditvijo upravičene lezbijke in samske ženske, bodo v naslednjem koraku enako pravico zase zahtevali geji in samski moški. Če bo država sistemsko spodbujala nastajanje družin brez očeta in mame, bo jedrnih družin in s tem otrok, ki jim bo družina vrednota, vedno manj. Če bomo pravico do asistiranega samomora mimo vseh mnenj stroke uvedli za bolne in onemogle, bodo naslednji to pravico zase zahtevali depresivni in naveličani. Če bo zakonodaja samomor smatrala kot nekaj normalnega in pri trpečih celo zaželenega, bo slej kot prej tak odnos do življenja vzpostavila tudi obča družba. Če bo zakonodaja javno sofinanciranje zasebnih vrtcev opredeljevala kot zgolj dobro voljo občin, je jasno, da se bo za to odločalo vse manj lokalnih oblasti in bodo zasebni vrtci propadali. Če bodo zasebni vrtci propadali, starši ne bodo več imeli možnosti za vzgojo otrok v skladu z lastnimi prepričanji. Če bomo iz davka na nepremičnine množično gradili javna stanovanja ter spodbujali najemna pogodbena razmerja, bodo prihodnje generacije še bolj odvisne od države. Predvsem pa – ko bo vse omenjeno enkrat uveljavljeno, bo to sčasoma postalo nova normalnost, tista nova normalnost pa se bo takrat spopadala s še bolj absurdnimi novitetami.

Spremembe zakonodaje in njihove nedvomne posledice lahko zgolj nemo spremljamo, lahko pa se vmešamo in tudi sami postanemo vzrok – vzrok za spremembe v drugo smer. 

Vzroki imajo svoje posledice. Spremembe zakonodaje in njihove nedvomne posledice lahko zgolj nemo spremljamo, lahko pa se vmešamo in tudi sami postanemo vzrok – vzrok za spremembe v drugo smer. Bogu hvala v naši državi še vedno imamo ljudi, ki so pripravljeni prevzeti pobudo, se izpostaviti ter delati v dobrobit vseh državljanov. Naša naloga pa je, da jih pri tem podpremo: s podpisi, z referendumskimi glasovnicami, z udeležbo na dogodkih in protestnih shodih, v vsebinskih pogovorih z domačimi in prijatelji ter z volilnimi lističi. Ozavestimo vzroke za spremembe, ki se dogajajo, in našo vlogo v njih. Vsi državljani z demokratičnimi pravicami vlogo pri spreminjanju zakonodaje imamo. Zavedajmo se torej te vloge, prevzemimo odgovornost in delajmo za skupno dobro.