Vedno bolj zadeti

Komentarji 10. 07. 2025, 14:14 Erika Ašič

Slovenski mladi se radi omamljajo. Ne vsi, je pa delež takih zelo visok. Če se usmerimo samo na kajenje v različnih oblikah, so podatki pretresljivi. V zadnjih letih se je zelo razširila uporaba elektronskih cigaret, uporablja jih denimo kar 30 odstotkov dijakov drugega letnika srednje šole. Glede na mladostnike v Evropi so slovenski največji uporabniki konoplje, še posebej v starosti med 15 in 17 let. Zelo razširjena je uporaba snusa, fug in tobaka za žvečenje. Dekleta pri uporabi teh snovi prednjačijo pred fanti. Omama z različnimi snovmi se širi tudi med mlajše – uporaba vejpa ali snusa že v petem razredu osnovne šole je realnost.

Razvoj otrok in mladostnikov še ni dokončan – niti telesni niti duševni niti duhovni. Različne vrste omam lahko privedejo do motenj v telesnem, duševnem, duhovnem in socialnem razvoju. Težave imajo s pomnjenjem, pozornostjo, lahko pride do povečane impulzivnosti, nihanja razpoloženja, do motenj v zaznavanju zvoka in odzivanja, manjše socialne vključenosti, pa tudi izgube smisla. Poleg učenja je problematično tudi vedenje v prometu, v katerega so tako ali drugače vsakodnevno vključeni, ter zdravje pljuč in ustne votline.

Zakaj mladi potrebujejo omamo? Česa nimajo ali imajo morda preveč, da potrebujejo beg? Omame so posledica stanja v družbi. Je že res, da so zelo pomembne družine, a tudi družine so odraz družbenih razmer. Poleg tega mladi preživijo vedno več časa zunaj njih – v šolah, različnih skupinah, pod vplivom takšnih in drugačnih medijev ter politike.

V kakšni družbi živijo naši mladi in kakšna sporočila dobivajo iz svojega življenjskega okolja?

Že v vrtcih bi radi otrokom vsadili izpraševanje o tem, kakšnega spola sploh so. Nagovarjajo jih, naj v vedno širši paleti možnosti preizkusijo še kaj drugega, saj bodo s tistim drugim morda bolj zadovoljni. Spol postaja stvar izbire.

V šolah so se mladi primorani učiti množice informacij, ki med seboj niso povezane in postavljene v nek logičen sistem, osnovni koncepti pa ostajajo vedno manj utrjeni in razumljeni. V učenju tako mladi ne vidijo smisla in jih kombinacija učnih zahtev in pričakovanj staršev pogosto spravlja v obup.
Sprejet je nov zakon o osnovni šoli, ki nikjer ne razbremenjuje in ničesar ne prestavi v višje razrede, da bi otroci lažje razumeli, ker bi bili bolj zreli. To ni pot, ki bi mlade spodbujala v ustvarjalnosti, radovednosti in veselju do učenja.

V družbi se skuša razvrednotiti vloga moškega in ženske – s paradami ponosa, spolnimi kvotami, ki z objektivnimi kriteriji kakovosti nimajo nič skupnega, z zakonom o oploditvi samskih žensk, z razvrednotenjem vloge staršev, predvsem očeta, pa tudi z načinom življenja, ki družino nenehno razbija. Pod zastavo spolne enakopravnosti med moškimi in ženskami se umetno ustvarja vedno večja napetost.

Vrednote, na katere smo se lahko oprli in so bile temelj stabilnosti, so postale drugorazredne, poimenovane so celo fašistične ali po novem ustaške – domoljubje, katoliška vera, družina. Da ne govorimo o poštenosti, resnicoljubnosti ali delavnosti, ki so bolj kot ne vredne posmeha, včasih pa tudi že kaznovane. Mladi kaj kmalu tudi ugotovijo, da morajo paziti, kaj govorijo, da ne bodo izločeni, zasmehovani, če niso v skladu s tako imenovanimi naprednimi silami, ki jih usmerjajo aktivisti.

Mladi dobivajo nenehna sporočila tudi o tem, da njihov videz ni v redu – da niso dovolj veliki ali postavni ali je njihov nos prevelik ali so lasje napačne barve ali ustnice premalo polne – v primerjavi s tistimi lepimi, ki jih imajo (kozmetično in kirurško popravljene) spletne vplivnice in vplivneži.

V primerih nasilja in kriminalnih dejanj je pogosto na udaru žrtev, ki jo osebnostno razgalijo, da se mora umakniti iz izvornega okolja – storilec pa močno zaščiten ostaja, kjer je. »Človekove pravice« storilcev namreč postajajo bolj pomembne od človekovih pravic žrtev.

Svoboda si je kot cilj zadala legalizacijo uporabe marihuane v 'rekreativne' namene – kot da gre za šport in zdrave učinke na človeka. Minister za delo in družino Luka Mesec je sam povedal, da uporablja konopljo. In ni edini, ki se omamlja, saj je Ljubljana na tretjem mestu v Evropi po količini kokaina v odpadnih vodah.

Promocija splava skače iz vseh kotov. Ne pravica, pač pa promocija splava! Proti rojstvu otrok se odkrito govori v parlamentu. Z zakonom bo dovoljen samomor s pomočjo. Življenje samo torej ni nič več vredno, kaj šele sveto.

Lahko potrdimo dr. Milanu Kreku, da je uporaba drog pokazatelj, da je v družbi nekaj zelo narobe. Kam je šel naš občutek za humanost, o kateri tako radi govorimo? Kje je spoštovanje človekovega dostojanstva? Ali imajo mladi priložnost, da poiščejo svoje mesto, se izrazijo in najdejo smisel svojega dela, življenja?

Kolikokrat dobijo mladi sporočilo, da so enkratni? Da je vsak nekaj posebnega, da ima darove, iz katerih lahko nekaj naredi? Da mu bomo pomagali, da te talente odkrije in jih razvije? Ali mlad človek dobi občutek, da je njegovo življenje smiselno? Da je s prihodom na ta svet dobil neko poslanstvo, ki se ga veseli?

Ne samo v družini – ta sporočila bi morali mladi dobiti tudi iz šole, iz medijev in iz politike. Le tako bi se lahko razvili v trezne, odgovorne, ustvarjalne mlade, ki bi ustvarjali svetlo, varno in trdno prihodnost.