Razpoke v tleh zaradi suše | (foto: Robert Božič)
V boju s sušo je edini učinkoviti ukrep namakanje
Kmetijstvo | 24.06.2025, 08:55 Robert Božič
Včeraj so v javnost prišla navodila, kako naj kmetje ublažijo posledice suše v kmetijstvu, ki so jih nekateri mediji, v želji po čimvečjem številu klikov prenapihnili s klikbajt naslovi. Šlo je za zelo zgoščen povzetek splošnih tehnoloških navodil dobre kmetijske prakse v boju s sušnimi razmerami, gre pa za preventivne ukrepe, ki morajo v veliki večini biti izvedeni že čez zimo oziroma zgodaj spomladi, med samo sušo pa so neuporabni oziroma neizvedljivi.
Zavedati se moramo, da je, ko nastopijo sušne razmere, edini učinkoviti ukrep namakanje. V določeni meri ob krajših sušnih obdobjih pomagajo tudi škropljenja z bio stimulatorji in listnimi gnojili, za vse ostalo pa je prepozno.
Podnebne spremembe in novi vzorci vremena
Letos smo imeli s padavinami bogato pomlad, prav mokra tla pa so marsikje onemogočala spomladanske setve oziroma so jih morali kmetje, ki so se ob tem borili tudi z izpolnjevanjem zahtevanih rokov s strani kmetijske politike izvesti na silo.
🌡 V letošnjem juniju smo kratkotrajen vročinski val najprej beležili v Prekmurju, in sicer že med 4. in 7. junijem, nato pa na Primorskem med 13. in 15. ter po 18. juniju. Drugod po Sloveniji pogoj treh zaporednih dovolj vročih dni doslej še ni bil izpolnjen.
— ARSO vreme (@meteoSI) June 23, 2025
🧵1/7
Zavedati se bomo morali, da smo priča podnebnim spremembam, ki tudi nekatere svetovane tehnološke ukrepe postavljajo pod vprašaj. V boju s sušo se namreč za poljščine, ki jih sejemo spomladi, kot zelo pomembna kaže t.i. zimska brazda, ki jo zgodaj spomladi pred setvijo zapremo in tako ohranimo večji del vlage v tleh.
Vprašljivi ukrepi kmetijske politike in postavljanje datumskih rokov
Ukrepi kmetijske politike pa kmete silijo, da večino (80 odstotkov) njivskih površin ozelenijo čez zimo, zato da ne bi prihajalo do izpiranja hranilnih snovi globlje v tla. Zimske ozelenitve so predvsem na lahkih tleh sicer dober ukrep za dvigovanje humusa v tleh, kar tudi precej prispeva k boju s sušo, a v spremenjenih podnebnih razmerah se spomladansko oranje težjih tal, še posebej če so razmere premokre, kot je bilo v letošnji pomladi, kaže kot slab ukrep, ki ne prispeva k dobrobiti tal in tudi ne v boju s sušo.
Zato moramo biti realni. Edini učinkovit odgovor na sušo je namakanje. Vse ostalo se sicer laični javnosti dobro sliši, kmetje pa vedo, da ne pomaga.
Razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja
Uprava RS za zaščito in reševanje je na območju celotne države zaradi zaostrenih sušnih razmer z današnjim dnem razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Do preklica so prepovedani kurjenje in ognjemeti. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta izvajala poostren nadzor.
📣 Od jutri, 24. junija 2025, pa do preklica razglašamo veliko požarno ogroženost naravnega okolja🌳 na območju celotne Slovenije🆘 pic.twitter.com/TbKp8cp7T3
— Uprava RS za zaščito in reševanje (@URS_ZR) June 23, 2025
Zaradi velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete, so v sporočilu za javnost pojasnili na upravi za zaščito in reševanje.
Na Agenciji RS za okolje (Arso) so že minuli teden navedli, da ob odsotnosti padavin in izrazitejšem izhlapevanju v juniju v večjem delu Slovenije vladajo zelo sušne razmere v površinskem sloju tal.
Zapisali so, da se bo v naslednjih dneh po nižinah stopnjevala toplotna obremenitev. Največja bo v sredo in četrtek, nato bo prehodno nekoliko popustila.
