Kakšna je popotnica papeža Leona XIV. za vodenje vesoljne Cerkve?

Oddaje | 24.05.2025, 21:39 Helena Križnik

Večkrat smo že omenili, da je papež Leon XIV. prvi sveti oče, ki prihaja iz ZDA. Spomnimo še, da je tudi strokovnjak za cerkveno pravo, prvi avguštinec, ki je zasedel sedež apostola Petra, in dolgoletni misijonar. Kakšna je njegova popotnica za vodenje vesoljne Cerkve, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra.

Zaslužena nagrada Katoliški Cerkvi v ZDA

Katolištvo v ZDA je prehodilo pomenljivo zgodovinsko pot, je v pogovoru za naš radio spomnil dr. Aleš Maver. Katoličani v svetovni velesili so se izredno dolgo srečevali z zelo veliko predsodki večinsko protestantske okolice, je dodal. Zato je izbira kardinala Roberta Francisa Prevosta za 267. papeža zaslužena nagrada za vse, kar je vesoljni dala tamkajšnja krajevna Cerkev. Gre pa tudi za logično posledico trenutnega velikega kulturnega vpliva ZDA, je še ocenil dr. Maver. »Se pa sam malo bojim, da bo njegovo ameriško poreklo vsaj v začetku za marsikoga predstavljalo določeno oviro, saj doživljam, da se je večinoma pozitiven pogled na ZDA v zadnjih 25 letih zelo spremenil.«

Dobre zamisli papeža Frančiška bi utegnile dobiti utrjen okvir

Da je sveti oče Leon XIV. cerkveni pravnik, ni zanemarljivo dejstvo, je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj prav tako ugotavljal dr. Maver. »Morda so zdaj kardinali presodili, da bi bilo treba nekaterim gotovo dobrim zamislim papeža Frančiška bolj utrjen okvir. To lahko da nekdo, ki razume, zakaj pravila so. Eno od načel, ki je bilo v zadnjih 12 letih morda nekoliko zapostavljeno, je, da so pravila velikokrat, ne vedno, tu prav zato, da ščitijo najšibkejše.«

Krščanstvo spet igra vlogo mostu

Dr. Maver je potegnil vzporednice med časom svetega Avguština in današnjim časom. Novi Petrov naslednik namreč izhaja iz reda, ki sledi duhovnosti tega velikega cerkvenega očeta. Sveti Avguštin je živel v prelomnem obdobju, ko je rimsko cesarstvo na Zahodu počasi umiralo in ko je bilo odločilno vprašanje, ali bo krščanstvo lahko odigralo vlogo mostu med starim in novim. »Mislim, da je to tudi danes odločilno vprašanje - ali je ob vseh spremembah, ki jih doživljamo, krščanstvo, kot je na koncu sijajno ostalo most med antiko in srednjim vekom v zahodnem delu Evrope, lahko tudi most med neko sijajno civilizacijo, ki se nahaja v težavah, in med morda manj sijajnimi, a trenutno, kot kaže, bolj živimi oblikami življenja, ki prihajajo v stik z njo.«

Kako vključiti ljudi, ki imajo vsega dovolj, v Cerkev?

Dr. Maver je prav tako pojasnil, da se je sveti Avguštin v Severni Afriki soočil s pojavom velikega vala beguncev iz Italije, ki so bežali pred vdorom novih ljudstev. V krščansko skupnost je med drugim moral vključiti spreobrnjene ekscentrične bogataše, ki so prišli iz Rima z velikim premoženjem. Podobne izzive poznamo tudi zdaj v Evropi in Severni Ameriki. »Imamo opraviti z družbo relativno visoke stopnje blagostanje, kakršna je bila v zgodovini verjetno redka. In zdi se mi, da Cerkev do zdaj še ni našla primernega odgovora, kako vključiti ljudi, ki imajo v svojem življenju vsega dovolj ter se jim zdi, da so sami sebi dovolj in da ničesar, tudi Boga, ne potrebujejo.«

Najti bo treba vstopno točko za pogovor

Kako spregovoriti o krščanski temi v okolju, ki je v Sloveniji in tudi drugod, od kakršnekoli verske vsebine odmaknjeno že vsaj dve, tudi tri generacije? V iskanju odgovora na to vprašanje, kako torej najti pravo vstopno točko, lahko pomaga misijonarska izkušnja, je prepričan dr. Maver. »Spet se mi zdi, da sta v Evropi gotovo zelo pomembni socialna in karitativna razsežnost misijonarskega poslanstva, a vsaj tako pomembna je tudi, kako sploh najti vstopno točko za pogovor in predstavitev vsebin, ki se nam zdijo pomembne in jih cenimo najbolj od vseh.« Tako dr. Aleš Maver, ki je bil na Radiu Ognjišče gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj.