Dr. Kozma Ahačič | (foto: NL)
Jezik smo mi, v jeziku bivamo. Slovenščini tudi danes uspeva neverjetno.
Via positiva | Nataša Ličen
Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar, je avtor več knjig in učbenikov ter slovnic, je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je urednik portala Fran, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja in urednik revije Slovenski jezik. Tudi Je pisec sodobnih šolskih slovnic, kolumnist in ljubitelj glasbe. Povabili smo ga k pogovoru tudi ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic.
Pri Mladinski knjigi je leta 2021 izšla njegova izvirna bibliofilska izdaja »Stati inu obstati – Prvih petdeset slovenskih knjig«.
Jezik je naše orodje, a hkrati še mnogo več. Jezik je tisto, zaradi česar se sploh lahko zavedamo, da smo.
Dr. Kozma Ahačič: »To je velik projekt, ki vsebuje opis vseh prvih petdesetih slovenskih knjig z vsemi prigodami in zgodami, kako se je rojevala slovenščina. Zelo močne so fotografije v njej, na ravni, ko imamo dejansko občutek, da je knjiga v naših rokah. Najprej je izšla kot luksuzna izdaja. Pred nekaj meseci pa smo dobili cenovno dostopnejšo in tudi vsebinsko nekoliko dopolnjeno novo izdajo. Moja velika želja je, da bi čim več ljudi začutilo rojstvo slovenskega jezika. Zakaj? Ker je rojstvo slovenščine do neke mere nekaj nepričakovanega, nesistemskega, čudežnega. Slovenci smo dobili slovenski knjižni jezik v obdobju, ko si je redko kdo sploh želel knjige v slovenščini, jih brati in konec koncev, ko je bilo skoraj petindevetdeset odstotkov vseh prebivalcev na slovenskem nepismenih. Naenkrat smo iz popolnega obupa na ravni zapisane besede prišli do književnosti na zelo, zelo visoki ravni.«
Tako kot človek skrbi za svoje telo, obleko, mora skrbeti tudi za svoj jezik. Človek ravno z jezikom najbolj vstopa v stik s svetom, in seveda tudi v svet presežnega.
Jezik papeža Frančiška
Dr. Kozma Ahačič: »Papež Frančišek je pomenil precej velik in opazen prelom tudi na ravni komuniciranja na ravni cerkve. Z njim se je zelo spremenila metaforika, s katero cerkev nagovarja vernike. Namesto ovc in pastirjev so bili naenkrat parkirani kristjani. To je nežno vplivalo konec koncev tudi na jezik v cerkvi na Slovenskem, če recimo opazujemo škofovska pisma. Lahko izrečemo pohvalo, da so iz leta v leto vse bolj razumljiva, dostopnejša. Bolj zavedajoča se, da gre za brana živa besedila, ki zahtevajo nekoliko drugačen slog od besedil, ki so namenjena zgolj branju preko knjige ali v časopisu. Osnovna naloga teologije je, da ob spremembi sveta spremeni tudi svoj način predajanja vere, preprosto zato, da verniki razumejo, o čem govori.«
Svet se spreminja. Tako kot se je spremenil v zadnjih nekaj desetletjih se v resnici že dolgo ni. Vedno, ko se spremeni svet, se na to odzove jezik."
Bi radi pomagali slovenščini pri razvoju v pravo smer? Izpolnite anketo.
»Smo dvanajsti jezik na svetu s celotno prevedeno Biblijo in deveti jezik s sodobno slovnico svojega jezika. To so neverjetni dosežki. Tudi danes slovenščini v resnici uspeva nemogoče. Večkrat rečemo, da smo majhna država, da smo majhen jezik, ampak objektivno in podatkovno gledano, smo med stotimi največjimi jeziki na svetu. Na ravni umetne inteligence smo celo med petdesetimi najbolje pokritimi jeziki na svetu. Preprosto zato, ker še nismo zaspali. Jezik je organizem, ki mora stalno - kot športniki, vaditi, se uriti, vlagati vase, da se njegova pripravljenost ne slabša in ne poslabša. Zaenkrat nam to še uspeva.«
