Papež in ostareli | (foto: Simone Risoluti)
Papež Frančišek z nemočjo pričuje
Svet Helena Križnik
Papež Frančišek tudi s svojo boleznijo pričuje. Vernikom in ljudem dobre volje daje zgled, kako lahko s svojim življenjem in z odločitvami, ki jih sprejemamo, kažemo Boga, je v oddaji Pogovor o ugotavljal duhovnik Marko Rijavec. Sestra Božena Kutnar, ki je narodna delegatka za sveto leto, je med drugim spomnila na molitev za mir, ki ostaja močna, kljub temu, da je sveti oče priklenjen na posteljo.
Kako služiti, ko ne gre po naše?
Čeprav se sliši nenavadno, je za papeža Frančiška bolezen, s katero se sooča, verjetno osebni poraz, je menil Marko Rijavec. »V svetem letu, ko bi moral voditi dogodke, nagovarjati romarje, jih sprejemati, tega ne more. Je tiho.« A ta tišina je najbolj zgovorna, je dodal. »Ko z nemočjo pričuješ in s tem pokažeš, da v bistvu služiš tudi takrat, ko ne gre po tvoje. Ko se tvoji načrti, programi sesujejo. Takrat še toliko bolj pokažeš, da si v službi nekoga drugega, ne pa v službi samega sebe, svojih besed, svojih dejanj. Si v službi nekoga, ki je večji od nas.« V svetem letu in še posebej v postnem času nam po mnenju Marka Rijavca papež Frančišek sporoča, naj postanemo učenci, naj si dopustimo tudi kaj dopovedati ter mogoče namesto s prepiranjem in z uveljavljanjem svojih stališč stvari začnemo spreminjati s poslušanjem.
Tišina je najbolj zgovorna.
Korake naprej lahko delamo v družini, med sosedi,v službi, na cesti, je naštela sestra Božena Kutnar. Je pa v teh dneh, ko je v zraku vprašanje vojne, izrednega pomena tudi klicanje Svetega Duha, k čemur nas iz bolnišnice spodbuja papež Frančišek.
Bolezen svetega očeta nenačrtovano postala del svetega leta
Njegova bolezen je posegla v skrbno načrtovana jubilejna srečanja v Rimu, je dodala sestra Božena Kutnar. Postala je pomemben del tega svetega leta, saj ljudje vseeno prihajajo na Trg svetega Petra, čeprav vedo, da papeža Frančiška ne bodo srečali. »Včasih se lahko zdi ali pa je nevarnost, da bi se zdrsnilo v verski turizem pri teh jubilejnih dogodkih. Malo zmanjka neke duhovne note, globine. A prišlo je do trenutka, ko se ljudje res ustavijo, pridejo res zastonjsko, ničesar ne bodo videli in doživeli, ne bo nekega manifesta.«
Zdaj je on ubogi človek, ki ga je ves čas postavljal v sredino, in mi prihajamo, mu izkazujemo ljubezen na ta način, da ga podpiramo, da molimo zanj, da hodimo skupaj z njim ta križev pot.
Združujejo se v ponižni prošnji za trpečega pastirja, ki je bil vselej zelo blizu najranljivejšim, je poudarila sestra Božena Kutnar. »Koliko slik imamo, ko je objemal uboge, bolnike, zapornike. Res ima srce za ljudi na obrobju. Tudi v tem jubilejnem letu je postavil v sredino ubogega človeka. Zdaj je on ta ubogi človek in mi prihajamo, mu izkazujemo ljubezen na ta način, da ga podpiramo, da molimo zanj, da hodimo skupaj z njim ta križev pot.« Sestra Božena Kutnar je prepričana, da gre gotovo za Božjo previdnost in tudi za poseben Božji dar Cerkvi.
