Jurij Zornik | (foto: Jože Bartolj)
Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik - oblikovalec zvoka
Naš gost Jože Bartolj
Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let, do tega pa so ga je pripeljala pestra življenjska pot. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa je začel odkrivati projekte, ki se dotikajo filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.
Zanimivo je, da je Julij Zornik v bazi slovenskih filmov, verjetno avtor z največjim opusom. Opremil jih je okoli 280. V pogovoru za Radio Ognjišče je najprej razmišljal o 8. februarju, Slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki mu pomeni predvsem dela prost dan. Povedal nam je tudi, kako je izvedel, da je bil izbran in kaj mu nagrada pomeni. Poudaril je, da je ravno v tistih letih, ko se večkrat sprašuje ali je to kar počne v življenju res tisto, kar mora početi ali bi lahko delal tudi kaj drugega. Nagrada v takem času gotovo pomeni spodbudo in zavezo za naprej.
Julij Zornik prihaja iz družine, kjer je bila umetnost doma. Oče Milan je bil arhitekt, mama Regina profesorica klavirja, stri oče Destit Zornik je bil ljubiteljski slikar, stric Ubald Trnkocy je umetniški fotograf, sestra Julija Zornik vrhunska oblikovalka. Tudi sam si je v začetku želel šolanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, a ker ni uspešno opravil sprejemnega izpita, se je potem usmeril na Srednjo elektrotehniško šolo na Vegovi v Ljubljani.
Ker ga je tehnologija zanimala je postal tehnik na RGL-u (Radio glas Ljubljane), DJ, sledila so ozvočenja različnih koncertov, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah. To ga je sčasoma pripeljalo do filma, kjer je kot oblikovalec zvoka odgovoren za vse zvočne detajle, ki se slišijo na filmu: za dialoge, šume, efekte, prehode, razmerja med posameznimi zvoki, med dialogom, kdaj nastopi glasba, kakšna je njena glasnost, kako vstopi v kader. Vse to se sliši zelo zahtevno, še sploh ker izobraževanja na tem področju ni, nam je povedal naš gost. To pravzaprav ni dobro, kajti včasih tudi režiserji ne vedo čisto dobro, oz ne znajo izraziti, kako naj bi se na filmu nekaj slišalo.
V nadaljevanju pogovora nam je povedal kako skupaj z ekipo pri Studiu 001 poteka oblikovanje zvoka. Gre tako za snemanje zvoka na terenu, kasnejše oblikovanje v postprodukciji, kjer se ekipa deli po glavnih funkcijah: montiranje dialogov, pripravljanje sinhronih šumov, priprava prave zvočne atmosfere filma in seveda zvočni efekti. Julij Zornik nato vse to »zmeša« skupaj in oblikuje v končni zvok. Pravi, da je film potrebno gledati kot celoto. Če v nekem trenutku začnemo poslušati v njem zvok, pomeni, da se je ta od filma oddaljil.
Še veliko drugega nam je v pogovoru zaupal nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik.
