Predlog novega zakona o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, vlada pa potrdila konec decembra lani, je trenutno v prvi fazi obravnave v Državnem zboru, obeta se tudi splošna razprava, ki jo je zahtevala poslanska skupina SDS. Razmer v medijih, še posebej katoliških, smo se v duhu meseca verskega tiska dotaknili v sredini oddaji Pogovor o.
Oznanjevanje evangelija, formiranje in informiranje
Direktorja dveh založniških in medijskih hiš z dolgoletno tradicijo, Ognjišča in Družine, Miha Turk in Tone Rode, menita, da je prednost in poslanstvo katoliških medijev tudi danes ponujati alternativo, vzgajati in poročati na podlagi vrednot, ki izhajajo iz krščanstva. »Mi smo bolj kot informativni formativni, se pravi, da nekaj, kar je v tistem času aktualno, obdelamo, ampak ne pa dnevno aktualno, ker ne moremo. Skušamo pa ljudem prikazati neke realnosti, kjer se lahko tudi oni prepoznajo in jim to pomaga živeti boljše, živeti boljše svoje krščanstvo,« pravi Turk o poslanstvu mesečne revije Ognjišče. Rode dodaja, da je tudi pri Družini duhovnost na prvem mestu, »potem pa ti dve dimenziji našega družbenega udejstvovanja in aktivnega delovanja, kjer mislim na družbo, kulturo, sooblikovanje politike in stvarnosti in življenja z bližnjim, doma, v svoji okolici, kjerkoli se že pojavljamo«.
Čakš: Veliki medijski monopoli izgubljajo svoj doseg
Politični analitik in avtor novega spletnega projekta zanima.meRok Čakš ocenjuje, da je položaj katoliških medijev vedno boljši, njihov pomen pa vedno večji. »Mogoče se to komu zdi kontradiktorno v svetu, kjer je poplava medijev, ampak bistvena stvar je, da v tem času izgubljajo doseg veliki medijski monopoli, ki so leta in desetletja v Sloveniji krojili medijsko krajino. Tu govorimo o nacionalni televiziji, največji komercialni hiši, dvema, trem dnevnim časopisom, in oni so definirali družbeno realnost. Ti monopoli razpadajo, prihaja do razpršenosti medijskih projektov, sicer jih je več, ampak je to priložnost za te bolj specifične medije, kot so tudi katoliški in ostali mediji, da imajo bolj enakovredne in konkurenčne pogoje, da dosežejo svoje bralstvo, kot pa če to širino definira nek monopol,« pojasnjuje nekdanji urednik spletnega portala Domovina.je.
Prihaja do razpršenosti medijskih projektov, sicer jih je več, ampak je to priložnost za te bolj specifične medije.
Sogovorniki so kritični do besedila predloga medijskega zakona, ki je trenutno v zakonodajnem postopku. Direktor Ognjišča Turk: »Če bo tako, da bo ta zelo neliberalen zakon, skregan s svobodo, čeprav ga Svoboda promovira, izpeljan, upam, da se bo v kratkem našla neka nova politična večina in da se bo dalo to spremeniti.« Da se bo skozi zakon pokazal še večji vpliv politike na medije, saj je zanje predvidena državna pomoč, o kateri bi presojala posebna komisija, imenovana s strani ministrstva, je poudaril Rode. A najbolj ga skrbi nevarnost »ustrahovanja novinarjev,če bodo povedali, kaj konkretno mislijo in izhajali iz svojega vrednostnega sistema«. Meni, da se moramo na to »milo rečeno pripraviti, da moramo biti pripravljeni tudi finančno podpreti naše novinarje«. Čakš o predvidenih državnih subvencijah pravi, da je »z vidika politike oziroma centrov, ki so tu zadaj, več koristi, ampak najbolj ključna korist je, da s tem medije še bolj privežejo nase. Njih motivirajo za to, da ta oblast ostane, ker ko bo prišla nova oblast, bo njihov preživetveni interes ogrožen.«
Celotnemu posnetku oddaje Pogovor o lahko prisluhnete na naši spletni strani.
K svojemu Stvarniku in Odrešeniku je 74. letu življenja odšel salezijanec duhovnik in misijonar Danilo Lisjak. Skoraj vse svoje duhovniško delo je posvetil misijonski službi v Afriki.
Papež Frančišek, ki so ga te dni sto tisoči spremljali na poslednji poti je imel globoko in osebno pobožnost do Marije, Božje Matere, ki se je odražala v njegovih govorih, molitvah in dejanjih ...
Iz Vatikana so včeraj sporočili, da so bile ene zadnjih papeževih besed zahvala njegovemu osebnemu zdravstvenemu asistentu Massimilianu Strappettiju. Potem, ko je na veliko noč iz papamobila na ...
Karel Gržan je duhovnik, kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi, avtor številnih knjig, doktor literarnih znanosti, vendar se je nazivu odpovedal. Pogovarjali smo se o njegovem duhovnem potovanju, ...
Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar, je avtor več knjig in učbenikov ter slovnic, je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu ...
S s. Emanuelo Žerdin, redovno in medicinsko sestro, ki je predana delu v Hospicu in pastorali otrok, smo na velikonočni petek, dan pred zadnjim slovesom od papeža Frančiška, govorili o močnih ...