Predlog novega zakona o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, vlada pa potrdila konec decembra lani, je trenutno v prvi fazi obravnave v Državnem zboru, obeta se tudi splošna razprava, ki jo je zahtevala poslanska skupina SDS. Razmer v medijih, še posebej katoliških, smo se v duhu meseca verskega tiska dotaknili v sredini oddaji Pogovor o.
Oznanjevanje evangelija, formiranje in informiranje
Direktorja dveh založniških in medijskih hiš z dolgoletno tradicijo, Ognjišča in Družine, Miha Turk in Tone Rode, menita, da je prednost in poslanstvo katoliških medijev tudi danes ponujati alternativo, vzgajati in poročati na podlagi vrednot, ki izhajajo iz krščanstva. »Mi smo bolj kot informativni formativni, se pravi, da nekaj, kar je v tistem času aktualno, obdelamo, ampak ne pa dnevno aktualno, ker ne moremo. Skušamo pa ljudem prikazati neke realnosti, kjer se lahko tudi oni prepoznajo in jim to pomaga živeti boljše, živeti boljše svoje krščanstvo,« pravi Turk o poslanstvu mesečne revije Ognjišče. Rode dodaja, da je tudi pri Družini duhovnost na prvem mestu, »potem pa ti dve dimenziji našega družbenega udejstvovanja in aktivnega delovanja, kjer mislim na družbo, kulturo, sooblikovanje politike in stvarnosti in življenja z bližnjim, doma, v svoji okolici, kjerkoli se že pojavljamo«.
Čakš: Veliki medijski monopoli izgubljajo svoj doseg
Politični analitik in avtor novega spletnega projekta zanima.meRok Čakš ocenjuje, da je položaj katoliških medijev vedno boljši, njihov pomen pa vedno večji. »Mogoče se to komu zdi kontradiktorno v svetu, kjer je poplava medijev, ampak bistvena stvar je, da v tem času izgubljajo doseg veliki medijski monopoli, ki so leta in desetletja v Sloveniji krojili medijsko krajino. Tu govorimo o nacionalni televiziji, največji komercialni hiši, dvema, trem dnevnim časopisom, in oni so definirali družbeno realnost. Ti monopoli razpadajo, prihaja do razpršenosti medijskih projektov, sicer jih je več, ampak je to priložnost za te bolj specifične medije, kot so tudi katoliški in ostali mediji, da imajo bolj enakovredne in konkurenčne pogoje, da dosežejo svoje bralstvo, kot pa če to širino definira nek monopol,« pojasnjuje nekdanji urednik spletnega portala Domovina.je.
Prihaja do razpršenosti medijskih projektov, sicer jih je več, ampak je to priložnost za te bolj specifične medije.
Sogovorniki so kritični do besedila predloga medijskega zakona, ki je trenutno v zakonodajnem postopku. Direktor Ognjišča Turk: »Če bo tako, da bo ta zelo neliberalen zakon, skregan s svobodo, čeprav ga Svoboda promovira, izpeljan, upam, da se bo v kratkem našla neka nova politična večina in da se bo dalo to spremeniti.« Da se bo skozi zakon pokazal še večji vpliv politike na medije, saj je zanje predvidena državna pomoč, o kateri bi presojala posebna komisija, imenovana s strani ministrstva, je poudaril Rode. A najbolj ga skrbi nevarnost »ustrahovanja novinarjev,če bodo povedali, kaj konkretno mislijo in izhajali iz svojega vrednostnega sistema«. Meni, da se moramo na to »milo rečeno pripraviti, da moramo biti pripravljeni tudi finančno podpreti naše novinarje«. Čakš o predvidenih državnih subvencijah pravi, da je »z vidika politike oziroma centrov, ki so tu zadaj, več koristi, ampak najbolj ključna korist je, da s tem medije še bolj privežejo nase. Njih motivirajo za to, da ta oblast ostane, ker ko bo prišla nova oblast, bo njihov preživetveni interes ogrožen.«
Celotnemu posnetku oddaje Pogovor o lahko prisluhnete na naši spletni strani.
V župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiju je na Rožnovensko nedeljo zlato mašo obhajal rojak duhovnik Alojzij Golob. Pri oltarni mizi so se mu pridružili nečaka Martin in Matija Golob, ...
Papež Leon XIV. je včeraj na Trgu sv. Petra v Vatikanu nagovoril približno 10.000 Hrvatov, ki so prišli v Rim na nacionalno romanje ob svetem letu. Pozdravil jih je v njihovem jeziku »Hvaljen ...
Na Pohodu za življenje v Ljubljani je pričeval Igor Vojinović. Njegovi pretresljivi zgodbi so mnogi prislunili s solzami v očeh, saj potrjuje, da je zavzemanje za pravico do splava v resnici ...
V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat povabili dva teologa različnih generacij, filozofa dr. Janeza Juhanta in pravnika dr. Sebastjana Valentana. Uvodoma smo se dotaknili položaja ...
Po včerajšnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v javnosti najbolj odmeva predlog, da bi se izrazi, kot so burger, zrezek ali klobasa, ne smeli uporabljali za živila ...
V Svetovalnici smo spregovorili o vlagi, ki ni pogosta le v zimskih mesecih, pač pa tudi poleti, zato se v marsikaterem domu pojavlja plesen. Kakovost zraka v bivalnih prostorih je temelj zdravega ...