Dr. Žiga Turk | (foto: Tanja Dominko)
Dr. Žiga Turk: Pravica ne biti užaljen ne obstaja
Novice Tanja Dominko
Veljavni Zakon o medijih je bilo treba nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava socialnih omrežij in vzpona umetne inteligence. Prav tako ni več sledil najnovejši evropski medijski zakonodaji. Tako je zapisala vlada na zadnji dan leta, ko je javnosti sporočila, da je na dopisni seji potrdila novo besedilo zakona. Čeprav je o njem natresla vrsto superlativov, pa je v strokovni in politični javnosti že naletela na mnoge kritike.
Dr. Žiga Turk se je pozabaval in vprašal umetno inteligenco, kje vidi pasti zakona, odgovor je nakazal, da so možne različne težave, denimo pri dodeljevanju sredstev medijem na razpisih, saj bo »vsebinsko nevtralna merila« presojala vlada, tako je možno, da se bo dogajalo selektivno favoriziranje politično naklonjenih medijev.
Tudi v preteklosti je oblast nadzorovala medije s postavljanjem svojih ljudi v uredništva, a v času demokratizacije je to postalo bolj zapleteno. Internet je omogočil široko dostopnost informacij in odprl prostore za svobodno izražanje. Po mnenju nekaterih pa si trenutna oblast prizadeva znova uvesti kontrolo nad tem, kar se pojavlja v javnosti, zakon tako spominja na preteklost. Predlagano je zapovedano nadzorovanje in sankcioniranje razpihovanja sovraštva, vendar se postavlja vprašanje, kdo bo odločal, kaj točno pomeni sovražni govor ter kdo ga bo nadzoroval.
Zakon uvaja mehanizem cenzure
Opozicija in del javnosti menita, da bo zakon vplival tudi na vplivneže in vse, ki objavljajo na spletu, poleg tega bo potrebna registracija komentatorjev pod novicami, kar pomeni, da bo kratena svoboda govora. Na spletu tako že kroži peticija proti temu zakonu, že v kratkem jo je podpisalo več kot 10.000 ljudi. Tudi po mnenju dr. Turka zakon uvaja mehanizem cenzure, kjer bo imela oblast možnost zahtevati umik vsebine, kar ustvarja precejšnjo pravno negotovost za avtorje. S tem želi oblast uveljaviti svoj pogled na to, kaj je sprejemljivo in kaj ne, kar povzroča zaskrbljenost, saj je interpretacija takih pojmov pogosto subjektivna. Registracija komentatorjev na spletnih platformah po njegovem mnenju postavlja dodatne omejitve svobodi govora.
Gre torej za še eno akcijo v sklopu discipliniranja medijske krajine v luči depolitizacije RTV-ja? »Ja, mislim, da gre za to, da potem, ko je tako dobro uspela depolitizacija RTV-ja, bodo poskušali oziroma so se lotili ustrahovanja ostalih medijev, so pripravili načine, kako sebi prijaznim medijem dati več davkoplačevalskega denarja in kako pravzaprav disciplinirati oziroma depolitizirati internet. Ampak to je mission impossible, to je nemogoče. To so vlažne sanje tistih, ki so jim kolca po prejšnjem sistemu.«
Je pa ravno to problematično, da četudi na lep, vljuden način napišeš stvari, ki jim niso všeč, bo problem.
Se boji utišanja?
Se tudi sam boji utišanja? »Možno je vse. Čeprav sem prepričan, da v mojih izjavah ni za nikogar nič žaljivega, ni sovraštva do nikogar, ga ne more biti, ker kvečjemu koga pomilujem ali pa zaničujem, sovražim pa gotovo ne. Je pa ravno to problematično, da četudi na lep, vljuden način napišeš stvari, ki jim niso všeč, bo problem.« Dr. Žiga Turk poudarja tudi, da »ne obstaja pravica ne biti užaljen, pravica ne biti spravljen v zadrego, pravica, da ti nekdo ne sme dokazati, da se motiš, pravica, da nekdo polemizira s teboj. Nasprotno, vse to je v demokratični družbi potrebno in množica odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice govori o tem, oziroma citira prav to, da je včasih tudi žaljiva beseda, tudi beseda, ki na meji nekaj sovraštva, potrebna v demokratični družbi.«
