Žarni pokop ali pokop s krsto? Odgovor ni tako preprost.

Pogovor o | 17.01.2025, 08:23 s. Meta Potočnik

V oddaji Pogovor o smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču so bili teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop.Sogovorniki - veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar – so bili dobra izbira za tako občutljivo tematiko slovesa od umrlih oseb.

Kaj pravi nauk Katoliške cerkve?

Znano je, da smo Slovenci v vrhu števila žarnih pokopov v Evropski uniji, saj jih imamo več kot 80 odstotkov, v Mariboru in Kranju tudi nad 90 odstotki. Med njimi je tudi veliko katoličanov, saj Katoliška Cerkev ne pozna prepovedi žarnega pokopa, temveč daje le priporočila, ki govorijo v prid pokopu pokojnika v krsti.

Nadškof dr. Marjan Turnšek je pojasnil, o čem govori obrednik pokopa. Smernice Slovenske škofovske konference pravijo, da Cerkev dopušča upepeljevanje, če le-to ne razodeva postavljanja vere v vstajenje telesa pod vprašaj (Katekizem Katoliške cerkve). Slovenski prevod rimskega obrednika, kakor ga je naročil prenoviti drugi vatikanski cerkveni zbor (1969) tudi omenja, da je dopustno cerkveno pokopati upepeljeno telo, a da je Cerkev bolj zadovoljna z navado, da rajne pokopavamo, kakor je tudi Gospod sam hotel biti pokopan, torej pokop telesa. Šele v tretji izdaji slovenskega obreda (2006) imamo tudi obredne sestavine oziroma molitve, ki se nanašajo na pogreb z žaro. Isto velja tudi za Mali pogrebni obrednik iz leta 2010.

Poudaril je še, da katoliški duhovnik ne more biti uradno navzoč pri raztrosu pepela na pokopališču ali izven njega. Več tukaj. 

Kakšno je stališče islamske skupnosti?

Po besedah muftija Nedžada Grabusa islam izrecno prepoveduje sežiganje telesa zaradi več razlogov, ki so globoko zakoreninjeni v verskih prepričanjih in tradicijah, saj so prepričani, da je telo dar od Boga, ki ga je treba spoštovati tudi po smrti. Sežiganje telesa je zanje za nespoštljivo ravnanje.

Ker, podobno kot kristjani, muslimani verujejo v vstajenje telesa na sodni dan, je ohranitev telesa v čim bolj celovitem stanju pomembna. Tradicionalni islamski pokop vključuje hitro pokopavanje telesa v zemljo, običajno v preprosti krsti (to denimo velja za Slovenijo) ali zavito v belo platno v nekaterih drugih državah.

Pisno stališče protojereja Borisa Livopoljca iz Ljubljane

»V Pravoslavni cerkvi smo pokojnike zmeraj pokopavali, pri čemer vztrajamo tudi danes. Čeprav Sveto pismo tako Stare kot Nove zaveze ne govori neposredno proti sežigu, obstaja večtisočletna praksa pokopa, tako v starozavezni (judovski) kot novozavezni (krščanski) Cerkvi, predvsem pa imajo v mislih pogreb telesa Gospoda Jezusa Kristusa. Cerkveni učitelje so že v prvih stoletjih nastopali proti sežigu kot poganskemu običaju. S krstom vernik postane Božji tempelj. Kot pravi apostol Pavel: »Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi.« (1 Kor 3,16-17). Pravoslavni verniki obiskujejo grobove svojih bližnjih, kjer so – kot Srbi pravijo – »sahranili«, torej shranili neločljiv del njihove osebnosti med nami. Položili so jih v grob skupaj s Kristusom, s katerim bodo vstali. Tem posmrtnim ostankov izkazujejo spoštovanje, saj so del posvetitve zemlje, posvečenja tega sveta, in ker pričakujejo, da bodo v zadnjem trenutku stvarstva združeni s svojimi dušami, skupaj s katerimi bodo prejeli pravično plačilo. Duhovniku je prepovedano opraviti zadušne molitve nad pepelom v žari ali pri raztrosu.«

In kaj pravijo v Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi v Sloveniji?

Na splošno so sprejeti vsi načini pokopa, ki jih Sveto pismo ne prepoveduje. Tako pokop telesa kot upepelitev v sebi ne nosita nobenih negativnih verskih občutij. Pomembna je posmrtna zaščita in dostojanstvo osebnosti pokojnika, ki je bila sprejeta za časa življenja ter pravica do groba.

Izsledki raziskave slovenskih pokopališč leta 2022

Drago Čepar se je lotil raziskave o možnosti pokopa na pokopališčih v Sloveniji in ugotovil, da obstaja diskriminacija tiste manjšine, ki si želi pokopa v krsti. Pokopališč je 1231 v 212 občinah. Raztros ima 169 pokopališč v 123 občinah. Žarni pokop je mogoč povsod. Na treh pokopališčih ne pokopavajo v krstah - tudi če je na voljo klasičen grob. Na 50 pokopališčih ni novih prostorov za klasične grobove. Na enem pokopališču domačin ne dobi novega groba, čeprav je prostora dovolj. Na delu enega pokopališča se sme v grob pokopati telo samo ožjega sorodnika nazadnje pokopanega.