Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Helena KrižnikHelena Križnik
Vodni bivol (simbolična fotografija) (foto: PDF / Pixabay)
Vodni bivol (simbolična fotografija) | (foto: PDF / Pixabay)

Kako hud je izbruh slinavke in parkljevke v Nemčiji?

Kmetijstvo Robert Božič

Nacionalni referenčni laboratorij za slinavko in parkljevko Inštituta Friedrich-Loeffler je potrdil okužbo z virusom slinavke in parkljevke v čredi vodnih bivolov v okolici Brandenburga. Pristojne nemške oblasti so že vzpostavile nadzorne in zaščitne ukrepe, zaradi bolezni pa je med drugim zaprt tudi berlinski živalski vrt.

Na Inštitutu Friedrich-Loeffler izvajajo nadaljnje testiranje, da bi ugotovili natančno različico virusa, po prvih informacijah pa naj bi šlo za problematičen sev, ki je visoko patogen.

Nemške oblasti, ki so trenutno vzpostavile ožje in širše nadzorovano območje, na katerem se po prvih podatkih nahaja 14 kmetij, ki redijo parkljaje, mirijo, da gre pri slinavki in parkljevki za bolezen živali, ki se ne prenaša na človeka, torej ni zoonoza.

Virus se enostavno prenaša z živimi in neživimi prenašalci, zlasti z živalmi, katerih okužba je v inkubacijski dobi ali klinično obolelimi živalmi, najbolj problematično pa je, da se lahko po zraku širi tudi na velike razdalje.

Je pa to zelo nalezljiva virusna bolezen parkljarjev (govedo, ovce, koze in prašiči), okužijo in posledično prenašajo pa jo lahko tudi divje živali. Prav zato za preprečevanje in nadzor slinavke in parkljevke obstajajo zelo stroga mednarodna pravila. Okužene živali ni mogoče zdraviti, če je okužena ena žival v čredi, je treba vse kopitarje pokončati in uničiti.

Zadnji izbruh slinavke in parkljevke v Nemčiji je bil na Spodnjem Saškem leta 1988. O zadnjem izbruhu v Evropi so poročali v Bolgariji leta 2011. Pred tem je leta 2001 velik izbruh slinavke in parkljevke prizadel Združeno kraljestvo, kjer so morali pokončati več kot šest (6) milijonov živali.

Več boste slišali v jutrišnji kmetijski oddaji.

Kmetijstvo
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica