Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Rok MihevcRok Mihevc
Vodni bivol (simbolična fotografija) (foto: PDF / Pixabay)
Vodni bivol (simbolična fotografija) | (foto: PDF / Pixabay)

Kako hud je izbruh slinavke in parkljevke v Nemčiji?

Kmetijstvo | Robert Božič

Nacionalni referenčni laboratorij za slinavko in parkljevko Inštituta Friedrich-Loeffler je potrdil okužbo z virusom slinavke in parkljevke v čredi vodnih bivolov v okolici Brandenburga. Pristojne nemške oblasti so že vzpostavile nadzorne in zaščitne ukrepe, zaradi bolezni pa je med drugim zaprt tudi berlinski živalski vrt.

Na Inštitutu Friedrich-Loeffler izvajajo nadaljnje testiranje, da bi ugotovili natančno različico virusa, po prvih informacijah pa naj bi šlo za problematičen sev, ki je visoko patogen.

Nemške oblasti, ki so trenutno vzpostavile ožje in širše nadzorovano območje, na katerem se po prvih podatkih nahaja 14 kmetij, ki redijo parkljaje, mirijo, da gre pri slinavki in parkljevki za bolezen živali, ki se ne prenaša na človeka, torej ni zoonoza.

Virus se enostavno prenaša z živimi in neživimi prenašalci, zlasti z živalmi, katerih okužba je v inkubacijski dobi ali klinično obolelimi živalmi, najbolj problematično pa je, da se lahko po zraku širi tudi na velike razdalje.

Je pa to zelo nalezljiva virusna bolezen parkljarjev (govedo, ovce, koze in prašiči), okužijo in posledično prenašajo pa jo lahko tudi divje živali. Prav zato za preprečevanje in nadzor slinavke in parkljevke obstajajo zelo stroga mednarodna pravila. Okužene živali ni mogoče zdraviti, če je okužena ena žival v čredi, je treba vse kopitarje pokončati in uničiti.

Zadnji izbruh slinavke in parkljevke v Nemčiji je bil na Spodnjem Saškem leta 1988. O zadnjem izbruhu v Evropi so poročali v Bolgariji leta 2011. Pred tem je leta 2001 velik izbruh slinavke in parkljevke prizadel Združeno kraljestvo, kjer so morali pokončati več kot šest (6) milijonov živali.

Več boste slišali v jutrišnji kmetijski oddaji.

Kmetijstvo

VIDEOTEKA

  • Oltar okrašen za zahvalno nedeljo. (photo: Rok Mihevc) Oltar okrašen za zahvalno nedeljo. (photo: Rok Mihevc)

    Pisma zahvale slovenskih škofov

    Na zahvalno nedeljo običajno po župnijah slišimo pisma zahvale slovenskih škofov. Ti vernike vabijo k hvaležnosti za življenje, vero, družine, duhovnike in vse, ki s svojim delom, molitvijo ter ...

    Škof Maksimilijan Matjaž ob župnijskem prazniku Šmartnega ob Paki (photo: Vir: Škofija Celje) Škof Maksimilijan Matjaž ob župnijskem prazniku Šmartnega ob Paki (photo: Vir: Škofija Celje)

    Vsak mora sam priti do svojega olja

    Na praznik sv. Martina, zavetnika župnije in kraja, ter ob 770-letnici prve pisne omembe Šmartnega ob Paki je celjski škof Maksimilijan obiskal župnijo sv. Martina in skupaj z verniki daroval ...

    Avdio player - naslovnica