Zgodovinar dr. Mitja Ferenc in evropska poslanka Romana Tomc | (foto: Petra Stopar)
Evropski parlament znova o komunističnih zločinih v Sloveniji, peticija ostaja odprta
Evropska Unija Petra Stopar
Odbor za peticije Evropskega parlamenta je po skoraj letu dni od prve obravnave znova razpravljal o peticiji o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji, ki jo je leta 2023 vložil dr. Mitja Ferenc, ob podpori evropske poslanke Romane Tomc. Odbor se je po današnji razpravi odločil, da peticija ostane odprta, kar po besedah poslanke pomeni, da »zadeva ni zaključena, da bodo o njej še govorili in vztrajali toliko časa, dokler bo potrebno«.
Omenjena peticija je v Evropskem parlamentu (EP) prejela skoraj dva tisoč podpisov podpore, kar je največje število podpisov od vseh peticij, ki so v letu 2023 prišle na naslov EP. Nastala je po tem, ko je vlada pod vodstvom Roberta Goloba ukinila 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega režima, ki ga je določila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše.
Romana Tomc tudi s predlogom EP za sprejem posebne resolucije
Da peticija ostane odprta, je bil prvi od treh današnjih konkretnih predlogov poslanke Romane Tomc odboru. Poleg tega je predlagala, da odbor v Slovenijo napoti posebno opazovalno misijo, ki bi se seznanila z razmerami na tem področju, kot tretje pa, da EP sprejme posebno resolucijo. V zvezi s slednjo bodo koordinatorji posameznih političnih skupin stališče sprejeli v torek, je povedala po razpravi in dodala, da bo stališče takšno, kakršna bo večina.
»Glede na to, kar se je danes zgodilo na odboru, verjamem, da bo tudi jutri prevladala enaka večina kot danes, in če bo tako, bo tudi Evropski parlament obravnaval resolucijo, kar je zelo, zelo velik korak k našim prizadevanjem, zato da se v Sloveniji vsaj nekaj, pa če je še tako malega, premakne na tem področju, da pridemo skupaj k istemu cilju,« je poudarila poslanka Evropske ljudske stranke iz vrst SDS. V resoluciji predlaga, da EP jasno pozove slovensko vlado, »da obsodi komunistične zločine in zagotovi pravico do groba in spomina vsem žrtvam«.
O pravici do pokopa kot temeljni civilizacijski pravici
Tako evropska poslanka Romana Tomc kot zgodovinar in prvopodpisani pod peticijo dr. Mitja Ferenc sta znova opozorila tudi na temeljno civilizacijsko pravico do pokopa in do groba, na uresničitev katere čakajo svojci žrtev komunističnih medvojnih in povojnih pobojev v Sloveniji. Še vedno namreč ni soglasja o tem, kje pokopati 3450 umorjenih, ki jih je vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč leta 2022 izkopala iz jame Macesnova gorica v Kočevskem rogu. Okostja so še vedno shranjena v plastičnih vrečah v skladišču Komunale Kočevje.
Prav zaradi tega je po mnenju Tomčeve razprava v EP prišla v pravem času, ko se v Sloveniji odvijajo pogovori, nenazadnje tudi pri predsednici republike Nataši Pirc Musar, o tem, kako narediti korak naprej pri reševanju vprašanja pokopa žrtev. »Če imam prave informacije, potem tudi tu ni razumevanja, namreč župan glavnega mesta kategorično zavrača možnost, da bi se ta prostor našel na osrednjem pokopališču Ljubljane, kar se mi zdi popolnoma nesprejemljivo,« je dejala poslanka.
Župan glavnega mesta kategorično zavrača možnost, da bi se ta prostor našel na osrednjem pokopališču Ljubljane, kar se mi zdi popolnoma nesprejemljivo.
Po mnenju dr. Ferenca so želje svojcev, pa tudi Cerkve in vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, da bi bila grobnica teh žrtev v Ljubljani. »Namreč, tako tako med drugo svetovno vojno umorjeni Romi kot po njej umorjeni slovenski vojni ujetniki in civilisti so tudi del slovenskega narodnega telesa,« je poudaril. Po njegovih besedah je glavno mesto vsake države ne samo največje mesto, ampak tudi srce nacije, je identifikacijsko središče vseh državljanov, in tako mora ohranjati spomin ne samo na zmagoslavne in velike dosežke, ampak mora imeti spomin tudi na tragedijo.
O sami razpravi na odboru za peticije pa je dejal, da ga je znova navdala z upanjem, da evropski parlamentarci nekoliko drugače razumejo stvari, ki so pri nas še vedno v zaostanku, torej »za evropske parlamentarce je nekaj čudnega, da mi v teh letih demokracije nismo mogli urediti ali nadoknaditi osnovne civilizacijske norme«.
Res sem hvaležen, da so podprli peticijo, vemo, da je odprta, da bo dala nek pritisk na izvršno oblast v Sloveniji, da nekaj stori.
