Jože Dežman | (foto: STA)
Tudi vladna komisija pozdravlja pobudo predsednice
Slovenija | 04.07.2024, 14:48 Rok Mihevc
Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pozdravlja pobudo predsednice republike za dostojen pogreb nepokopanih žrtev vojnega in povojnega obdobja.
»Slovenija ima zakone, po katerih je pravica do groba in spomina del slovenskega pravnega reda, človekova pravica, dokaz zrelosti slovenske demokracije,« so zapisali v komisiji. Ob tem so izrazili upanje, da bodo uspešno sodelovali in sledili duhu njenega lanskega pogovora z misijonarjem Pedrom Opeko. Komisija bo sicer jeseni z okroglo mizo začela javno razpravo o načinu njihovega pokopa, pri čemer pričakuje vsebinski dialog tudi s sodelovanjem urada predsednice in vlade.
PISMO JOŽETA DEŽMANA
Predsednici RS in Vladi RS za pogreb nepokopanih
Spoštovana predsednica RS, Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč pozdravlja vašo pobudo, ko ste v govoru 24. junija 2024 poudarili, da je »čas je, da ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba.«
Upamo, da bomo v nadaljevanju uspešno sodelovali in da bomo sledili duhu vašega lanskega pogovora s Pedrom Opeko.
Čas neusmiljeno teče, leto 2025 je tako rekoč že tu.
Republika Slovenija ima zakone in podzakonske predpise, po katerih je pravica do groba in spomina del slovenskega pravnega reda, človekova pravica, dokaz zrelosti slovenske demokracije.
Toda v R Sloveniji ves čas poteka kulturna vojna med tistimi, ki ta temelj slovenske državnosti uveljavljamo in tistimi, ki še vedno zanikajo pravico do groba in spomina za vse žrtve vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije, državljanske vojne. Gre za delovanja, za katera je značilno zanikanje zločinov (npr. z izjavami »še premalo smo jih pobili«), sramotenje odkrivanja resnice (npr. z izjavami, da gre pri odkrivanju in pokopu umorjenih za »premetavanje kosti«), odklanjanje pravice do groba in ureditve vojnih grobišč tabuiranim žrtvam (npr. z izjavami, da v Ljubljani ne bo »domobranskih spomenikov«).
Na te probleme opozarja peticija št. 0718/2023 o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Odbor za peticije Evropskega parlamenta soglasno podprl 14. februarja 2024. Predsednica Odbora Dolors Montsserat je 16. februarja pozvala Vlado RS k odzivu nanjo.
Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev zadolžena za vodenje postopkov odkrivanja in urejanja prikritih morišč in grobišč do »dokončnega slovesa« oz. vpisa v register vojnih grobišč. V skladu s tem zakonom je bil program Komisije za leto 2024 medresorno usklajen in poslan v obravnavo in sprejem Vladi RS že februarja 2024. Komisija pričakuje od Vlade RS, da bo usklajeni program čim prej sprejela.
Komisija bo v skladu z zakonsko možnostjo, da v program dela vključi »tudi idejne zasnove ureditve posameznih vojnih grobišč«, v septembru letos z okroglo mizo začela javno razpravo o načinu pokopa nepokopanih umorjenih Romov, umorjenih v Jami pod Macesnovo gorico in drugih nepokopanih.
Pričakujemo odgovoren in vsebinski dialog tudi s sodelovanjem Urada predsednice RS in Vlade RS.
Predsednik Komisije:
Dr. Jože Dežman
