Se bomo še naprej borili proti samomoru ali ga bomo uzakonili?

Novice | 12.01.2025, 07:11 Marjana Debevec

Nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravile stranke koalicije in združenje Srebrna nit, naj bi po njihovih zagotovilih vseboval več varovalk. Smrtonosno učinkovino naj bi si bolnik vbrizgal sam, seveda pa mu jo bo moral predpisati zdravnik. Kakšne spremembe bi takšna zakonodaja prinesla v življenje naše družbe?

Duša me boli!

Predlagatelji zakona trdijo, da želijo le pomagati ljudem v neznosnem trpljenju. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je ta pojem zelo subjektiven. Umiranje je po besedah Tatjane Fink iz Ljubhospica zelo kompleksen proces, ki zahteva veliko bližine in sočutja.

Navedla je primer gospoda, ki se je zdel zelo osamljen. »In ko sem pristopila k njemu z vprašanjem, kaj lahko storim zanj, je dobesedno zakričal vame: Duša me boli! A vi razumete: duša me boli! In to je bilo zame odraz neznosnega, ali vsaj hudega trpljenja.«

Takšen človek bi lahko zahteval strup za samomor, ob zadostni paliativni oskrbi, ki vključuje duhovno, socialno in medicinsko podporo, pa lahko najde notranji mir in se mu življenje izteče povsem drugače.

Od neozdravljivo bolnih do otrok

Seveda pa države, v katerih sta bila evtanazija ali samomor s pomočjo uzakonjena, dokazujejo, da se ne ustavi pri prvotnem zakonu, ampak le ta postaja vedno bolj ohlapen. Gre za fenomen t.i. spolzkega klanca.

Poglejmo samo Kanado, ki ju je legalizirala leta 2016. Najprej je bila smrt na zahtevo namenjena le neozdravljivo bolnim, vendar je vlada kmalu takšno ureditev razglasila za diskriminatorno. Danes lahko zanjo zaprosijo duševno bolni in invalidi. Mnogi med njimi se zanjo odločajo zaradi finančnih težav. Na Nizozemskem imajo že evtanazijo za novorojenčke, v Belgiji za otroke.

Zakaj bi se še borili proti samomoru?

Psihiatri pa se tudi sprašujejo, kakšen smisel bo imel z uzakonitvijo samomora na zahtevo boj proti samomoru v družbi. »Mi se borimo v Sloveniji za zmanjšanje samomora, zdaj bomo pa popuščali prav pri tistih primerih, ki so občutljivi, na primer pri starostnikih, z zakonom, ki bo omogočal samomor,« je v oddaji Pogovor o pojasnil dr. Marko Pišljar.

Pri tem je opozoril tudi na način žalovanja po smrti bližnjega človeka – če gre za samomor je namreč to žalovanje veliko težje.

Čutili bodo pritiske

Države, kjer je samomor na zahtevo že uzakonjen, tudi prinašajo primere, ko se ljudje, da ne bi bili v breme svojcem, ali zaradi težkih finančnih in drugih razmer, za samomor odločijo pod pritiskom.

»Slabotni, starejši, se bodo v naših razmerah čutili nagovorjene, da morajo ta svet v skladu s tem zakonom zapustiti, namesto da bi od svojih bližnjih, pa tudi od družbe, pričakovali pomoč,« je pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović.

Človek in skrb zanj nista več v središče družbe

V družbah, ki uzakonijo usmrtitev ali samomor na zahtevo, se namreč povsem spremeni pogled na življenje, ki ni več absolutna vrednota. Zato število takšnih usmrtitev vsako leto močno narašča. Tako ni več v središču človek s svojimi potrebami in skrb zanj. Si res želimo tega v Sloveniji?