Najmanj trije novi kmetijski zakoni? #videopodkast

Naš pogled 07. 01. 2025, 14:23 Robert Božič

Že pod prejšnjo Evropsko komisijo je bilo v okviru strategije „Od vil do vilic“ napovedano in kasneje tudi v resnici potekalo preverjanje EU zakonodaje o dobrobiti živali. V letu 2022 se je nekako zaključilo, zdaj pa smo že dve leti priča oblikovanju novih zakonodajnih predlogov za različna področja dobrobiti živali, ki se prek uredb, ki jih sprejmeta Evropski Svet in Evropski parlament v zaključni fazi implementira v zakonodaji držav članic.

Postopek ponavadi poteka tako, da EU komisija najprej pozove Agencijo EFSA, da oblikuje oziroma pripravi smernice, kar naj bi zagotavljalo znanstveno podlago za zakone in predpise o zaščiti evropskih potrošnikov pred tveganji, povezanimi s hrano.

Kaj so »družbene preference«?

Ponavadi v obrazložitvi potrebe po sveži zakonodaji tudi piše, da nove zahteve temeljijo na »ugotovitvah znanstvenega in tehnološkega razvoja, premikih v družbenih preferencah in vse večjih izzivih glede trajnostnosti kmetijstva...«.

Vsi ti novi predpisi se sklicujejo tudi na Strategijo od vil do vilic, ki zahteva »da je treba pri spremembah zakonodaje upoštevati najnovejši znanstveni napredek na področju dobrobiti živali in se odzvati na javne, politične in tržne zahteve po višjih standardih na tem področju.«

Na začetku ni nikjer kmeta

Nikjer v vsej tej verigi na začetku ni kmetov ali kmečkih stanovskih organizacij, slednji ponavadi postanejo deležniki šele ko se začne sprejemati končna zakonodaja, oziroma ko države članice začnejo z implementacijo zahtev v svojo zakonodajo.

Kot je jasno že od lanskega majskega zasedanja kmetijskih ministrov Evropske Unije, »se Slovenija zavzema za to, da dobrobit živali ostane prioriteta tudi nove Evropske komisije.«

K temu je lani maja, na srečanju evropskih kmetijskih ministrov, pozvala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez, pri tej pobudi pa naj bi jo podprlo 23 ministrov oziroma predstavnikov držav članic, ki so se zavezali, da bo dobrobit živali tudi v prihodnje pomembna tema v skupnih pogovorih z Evropsko komisijo. Strinjali so se, da je treba še naprej delati na pripravi nove zakonodaje, ki mora upoštevati vse vidike, tako družbene kot ekonomske,« so takrat zapisali na kmetijskem ministrstvu.

Tudi pri nas je vse pogosteje slišati o tem da mora biti reja domačih živali v skladu z družbenimi zahtevami. S tem se je ukvarjal tudi ciljni raziskovalni projekt, ki ga je tri leta vodila Veterinarska fakulteta in katerega namen je bil pripraviti izhodišča, s katerimi naj bi podkrepili sprejemanje nove slovenske zakonodaje na teh področjih.

Kmetijstvo »urejeno v skladu z novimi družbenimi zahtevami«?

Dobrobit živali je sicer zelo široka tema, še kako pa se tiče področja govedoreje, ki je zelo na udaru okoljevarstvenikov, a bi morala biti, zaradi naravnih danosti seveda, paradna slovenska kmetijska panoga.

Kot taka bi si po desetletjih obljub zaslužila Zakon o živinoreji, a po tem, kar je neuradno slišati, se to ne bo zgodilo. Bomo pa verjetno že sredi januarja dobili najmanj tri nove zakone, ki bodo sicer pokrivali področje starega zakona o kmetijstvu, kot tudi spremembo razvpitega zakona o varstvu živali in kot kaže novega zakona o hrani.

Ob dogajanju, ki smo mu že vse od silvestrovega priča zaradi na vladi sprejetega zelo spornega novega medijskega zakona, kmete navdaja skrb, kaj bo v resnici prineslo tako drobljenje kmetijske zakonodaje, še posebej, če bo pisana z namenom, da se uveljavi zahtevo, da bo kmetijstvo, pridelava hrane in reja živali »urejena v skladu z novimi družbenimi zahtevami.«

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi ti zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva.