V najslabšem primeru skočim iz letala
Kolokvij | 12.11.2024, 09:44 Maja Morela
V Kolokviju smo se dvignili med oblake, leteli, pilotirala pa sta poročnika Slovenske vojske Benjamin Gaube in Aljaž Kurbos. Mlada pilota sta z nami delila svojo pot izobraževanja in pripravništva, ki ju je pripeljala do poklica, ki ga opravljata. Z nami sta delila radosti letalstva, opisala pa tudi kakšno skrb, ki jima ga prinaša delo.
Aljaž je že kot majhen opazoval letala na murskosoboškem letališču in si želel, da bi ga nekega dne pilotiral. »V osnovni šoli sem si bolj sanjal o komercialnem letenju. V nadaljevanju šolanja in na fakulteti pa me je prevzelo vojaško letenje, saj je bolj adrenalinsko in ponuja več nalog, ki so tudi zahtevnejše, pri njihovem izvajanju pa moram biti stoodstotno zbran.« Delo, ki ga opravlja, mu ponuja različne naloge letenja tako doma kot v tujini, sodelovanje s piloti zavezništva in deljenje izkušenj s kolegi.
Pridejo dnevi, ko po službi dobimo nalogo in se potem doma učimo več ur, da smo naslednji dan pripravljeni na izvajanje.
Pilatus PC-9M Hudournik
Z njim letita Benjamin in Aljaž. »Gre za letalo primarno namenjeno usposabljanju novih pilotov. Z njim se učimo pilotiranja in opravljanja različnih nalog v sklopu usposabljanja, ima pa tudi možnost oborožitve, ki omogoča bojno delovanje, kadar je to potrebno. Najin Pilatus doseže maksimalno višino od sedem do osem kilometrov. Tehnično je motor zmožen letenja nekoliko višje, ampak ker nima kabine pod tlakom, lahko dosega višino leta 25 tisoč čevljev.«
Kdor postane pilot Slovenske vojske, mora rad posegati po znanju. »Najprej mora biti želja za ta poklic, potem se vpišeš v srednjo šolo in nato prijaviš na razpis za pilota. Razpisi so objavljeni na spletni strani Slovenske vojske. Potem sledi Strojna fakulteta. Del tretjega letnika je namenjen praksi, v sklopu katere nabiraš prve ure letenja, ki potekajo z inštruktorjem. Pridejo dnevi, ko po službi dobimo nalogo in se potem še doma učimo več ur, da smo naslednji dan pripravljeni na izvajanje.« Zato biti pilot pomeni nenehno učenje in pridobivanje novega znanja. Mlada pilota sta sklepčna, da pri letenju za zabavo že v zraku lahko občudujeta razglede, ki jih ponuja ptičja perspektiva. »Pri poklicnem letenju pa občutki pridejo za tabo, običajno šele po pristanku. Med letom moraš biti osredotočen na nalogo, na vsako malenkost, da ne gre kaj narobe.«
Biti pilot pomeni nenehno učenje in pridobivanje novega znanja.
Zračni prostor
Za Benjaminom in Aljažem je že veliko ur letenja, a zaradi zahtevnosti poklica bosta samostojna šele čez nekaj let. Potem bo njuna naloga varovanje slovenskega zračnega prostora. »Gre za volumen zraka nad ozemljem Republike Slovenije, ki meji po državni meji, v višino pa sega približno 20 kilometrov,« je pojasnil Aljaž. Če kdo nenapovedano, ali nedovoljeno vstopi v naš zračni prostor, vskoči dežurno letalo, ki je zadolženo za prestrezanje letal, ki so v težavah, ali se ne odzivajo.
Kadar zasveti rdeča luč ...
To je najbolj razburljivo in obenem nevarno, kar lahko doživijo pri pilotiranju takšnega letala. »To pomeni, da moramo hitro posredovati. Vsi zrakoplovi imajo že vnaprej predpisane postopke, kako ravnati v primeru, ko gre kaj narobe. Na podlagi podatkov o okvari ustrezno reagiramo. V najslabšem primeru, mora pilot zapustiti plovilo.« Seznamom, ki jih piloti znajo na pamet v angleškem jeziku, v žargonu rečejo »check liste«. Poznajo jih nekaj čez petdeset. »V primeru hude okvare plovila, se mora pilot katapultirati iz letala. Preden stori to, mora izvesti določen postopek.« Same izstrelitve ne vadijo, saj bi s tem uničili letalo, zato upajo, da ročice vso kariero ne bo potrebno potegniti.
Pilatus PC-9M Hudournik