Novorojenček | (foto: Pixabay)
Rekli so ji, da ji je hčerka umrla; videti je ni smela
Novice Marjana Debevec
Preiskovalna komisija državnega zbora o domnevno ukradenih otrocih v porodnišnicah med letoma 1965 in 1991 je včeraj nadaljevala delo z zaslišanjem priče Anice Bračko. Prepričana je, da njena hčerka, ki jo je rodila leta 1986 in za katero so ji v porodnišnici povedali, da je umrla, živi.
Pokopali so jo z neko drugo osebo
Anica Bračko je v mariborski porodnišnici 11. januarja 1986 rodila nedonošeno hčerko. »Otrok je jokal, bila je punčka. Lepo so mi jo uredili, da sem jo lahko pocrkljala.« Po tistem so jo odnesli v inkubator.
Naslednji dan pa so ji dejali, da je njen otrok ponoči zaradi zapletov z dihanjem umrl. Od mrtvega otroka se ni mogla posloviti, ker so ji rekli, da je šla na obdukcijo, ki jo opravljajo študenti. »V bolnišnici so mi povedali, da bodo za pokop poskrbeli, da jo bodo dali v krsto k drugi osebi.«
Nikoli ji niso povedali, h komu v krsto naj bi jo dali, mrtve hčerke tudi nikoli ni smela videti, nikoli tudi ni dobila nazaj materinske knjižice. Kmalu zatem je prejela vabilo za cepljenje otroka, spomladi leta 1992 pa tudi za vpis v prvi razred, kar jo je znova zelo pretreslo.
Rada bi jo še enkrat videla...
S pomočjo društva Izgubljeni otroci Slovenije ji je uspelo pridobiti dokumentacijo, ob odhodu iz bolnišnice namreč dokumentacije o smrti otroka ni dobila. Na potrdilu o rojstvu piše, da ni dala denarja in da je otrok umrl, čeprav je zatrdila, da ji nihče ni povedal, da mora kaj plačati. Kaj naj bi to pomenilo, do danes še ni odkrila.
»Želim si, da bi kdaj videla svojo hčerko in tudi sin in hči bi rada videla svojo sestro,« je še dejala Anica Bračko.
Preiskovalna komisija bo preiskala zakaj je prišlo do različnih datumov pri vpisu rojstva in smrti v dokumentacijo njene hčerke in to šele dober mesec po omenjenih dogodkih.
Zgodbe na las podobne druga drugi
Zgodbe primerov domnevno ukradenih otrok so si sicer zelo podobne: mama je rodila živega otroka, zatem pa bila obveščena, da je umrl. Dojenčka ji ne izročijo, niti ji ga ne dovolijo videti. V nekaterih primerih se porodnišnica ponudi, da uredi in tudi krije stroške pokopa.
Po nekaterih informacijah naj bi bilo na območju Jugoslavije prodanih preko 20 tisoč dojenčkov, zlasti v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.
