O prazniku, ki ga ne praznujejo nikjer na svetu in o dneh hvaležnosti

Spoznanje več 31. 10. 2024, 07:22 Alen Salihović

Pred nami je prazničen konec tedna. Začeli smo ga z dnevom reformacije in nadaljevali ga bomo z vsemi svetimi ter praznikom vernih rajnih. Vmes pa se je iz zahoda k nam vrnili tudi večer noči čarovnic. O vsem tem je p. Branko Cestnik spregovoril v zadnji oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Dan reformacije, ki ga obeležujemo 31. oktobra, povezuje Slovenijo z zgodovinsko reformacijo, ki je sprožila versko in družbeno preobrazbo v 16. stoletju. Pater Branko Cesnik, s spoštovanjem do vpliva reformatorja Martina Lutra, je spomnil, da je že leta 2003, skupaj s slovensko mladino obiskal  Lutrov grob v Wittenbergu kot simbolično zahvalo za vpliv reformacije na slovensko pisano besedo. Ob tem je poudaril: "Položili smo slovensko Sveto pismo na grob in se zahvalili Lutru za prispevek k naši pisani besedi."

Noč čarovnic in kmečko praznovanje buč

V zadnjih letih je 31. oktober postal znan tudi po ameriškem praznovanju noči čarovnic, ki v svojo praznično podobo vključuje tematike strahu pred smrtjo in zabavne trenutke, povezane z maskiranjem. Kot se spominja p. Cestnik, so v preteklosti že praznovali z bučami, izrezanimi z obrazi, kar je bil domač običaj, čeprav ga niso praznovali specifično na dan, temveč kot del letnega spravila buč s polj. Običaj priča o tem, kako se tradicionalni prazniki na svoj način mešajo z novimi vplivi.

Dan vseh svetih – kultura spoštovanja

V slovenski tradiciji praznik Vseh svetih, 1. november, nosi globoko duhovno noto, kjer verniki obiščejo grobove svojih pokojnih, prižigajo sveče in z molitvijo častijo spomin nanje. Pater Cestnik meni, da je množičnost obiska pokopališč na ta dan dober pokazatelj, kako pomembno je ohranjati spoštovanje do pokojnih: "Človek rabi kolektivne praznike. Saj svojih rajnih se spominjaš tudi tako, ampak potem pa potrebuješ trenutek, ko smo vsi skupaj na isti ladji, da to skupaj praznujemo."

Obenem opozarja, da moramo ločiti med praznikom Vseh svetih, praznikom, ki globoko nagovarja tako katoliško kot protestantsko duhovno zavest, ter dnevom spomina na mrtve, ki je ateizirana različica praznovanja vseh svetih. Vsak od teh dni prinaša priložnost za refleksijo o minljivosti in upanju na odrešitev.

Zahvalna nedelja – izraz hvaležnosti

Podaljšanji praznični konec tedna se končuje z zahvalno nedeljo, ki je za patra Cestnika osebni trenutek hvaležnosti – tako za uspeh svojega literarnega dela kot za svojo misijonarsko pot. "Hvaležen sem za to, da slovenski narod, kljub vsem težavam, gre lepo naprej," pove s ponosom, ko opazuje delavnost in vztrajnost Slovencev, ki ohranjajo svojo identiteto skozi delo, spoštovanje vrednot in družinsko povezanost.