Spoznajte Malavi

Kolokvij | 28.10.2024, 08:20 Maja Morela

Na okrogli mizi v sklopu Drugega slovenskega humanitarnega foruma, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve sredi oktobra, je sodelovala tudi nacionalna koordinatorica Karitas Malavi Chimwemwe Nyambose Ndhlovu. Povabili smo jo na radio, da nam je predstavila razmere v misijonski deželi, iz katere prihaja.

Kako ste odraščali in kako ste postali nacionalna koordinatorica Karitas Malavi?

Rodila sem se in odraščala v Malaviju. Do študija sem se šolala v svoji rodni državi, na fakulteto pa odšla v Južno Afriko. Prihajam iz enostarševske družine s tremi otroki, jaz sem najmlajša izmed njih. Mama nas je vzgajala sama, saj nas je oče kmalu zapustil. Na srečo je mati opravljala poklic učiteljice v osnovni šoli, zato smo vsi njeni otroci izobraženi. Ko sem odraščala, sem videla bedo nekaterih Malavijcev. Takrat se je v meni prebudila želja, da jim pomagam. Še posebej ženskam in otrokom. To je bila moja motivacija za dokončanje izobraževanja. Sprva sem delala pri organizaciji za preprečevanje samomorov, nekaj let nazaj pa sem se pridružila Karitas. Slednjo sem razumela kot del Cerkve, v katerem bom lahko prispevala k izboljšanju razmer v svoji državi – znižala raven revščine in delala z ženskami ter mladino.

Koliko prebivalcev ima Malavi, kakšno je tamkajšnje versko življenje in koliko je katoličanov?

Malavi so manjša država v južnem delu Afrike, ki ima približno 20 milijonov prebivalcev. Kopnega je nekaj več kot 118 kvadratnih kilometrov, saj tretjino države prekriva jezero. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom. Približno tri milijone ljudi je katolikov, sobivamo pa tudi z muslimani. Ostalo prebivalstvo pa prakticira tradicionalna verstva.

Kateri so trenutno največji izzivi v Malaviju in kakšne so razmere na področju prehranske varnosti?

Malavijsko prebivalstvo je odvisno od kmetijstva, s katerim se preživlja. Kar 80 odstotkov Malavijcev se preživlja s samooskrbnim kmetovanjem, zato smo še posebej odvisni od vremenskih razmer. Leta 2015 so bili Malavi prizadeti z naravnimi nesrečami, ki se v zadnjem času ponavljajo, kar slabo vpliva na naše kmetijstvo. Uničenje pridelkov prebivalce potisne še globlje v revščino, saj je to pogosto njihov edini vir preživetja. Opažamo, da si naša ekonomija že nekaj časa ne opomore in približno 5,7 milijona prebivalcev trpi lakoto. Humanitarni forum, ki ga organizira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je velika priložnost za nas, da povemo, kakšne so razmere v Malaviju. Sodelujemo tudi s Slovensko karitas, ki je v sodelovanju s slovensko vlado odgovorila na naš poziv po pomoči še posebej prizadetim območjem v Malaviju. Obenem smo prišli, da izrazimo hvaležnost vsem Slovencem, ki pomagajo Malavijcem.

Kateri so trenutno glavni izzivi afriške celine?

Večji del Afrike se bori z različnimi vremenskimi ujmami. Zambija in Zimbabve sta razglasili izredne razmere zaradi nezanesljive preskrbe s hrano, vključno z Malavijem in Tanzanijo. V veliko državah pa se poleg naravnih nesreč spopadajo še z notranjimi konflikti. Primer tega je državljanska vojna v Sudanu. Vse to je pripomoglo k humanitarni krizi, saj so ljudje notranje razseljeni ali pa so bili primorani zapustiti svoje države, da bi preživeli. V nekaterih delih Afrike je prisotna tudi degradacija okolja, ki se je pojavila predvsem zaradi nepravilnega rudarjenja. Slednje je v Kongu sprožilo vojno. Pojavlja se tudi nasilje nad ženskami, družine zaradi težnje po preživetju razpadajo, saj moški odhajajo na delo. Tako ženske ostanejo same z otroki in ti potrebujejo podporo. Veliko je sirot, ki nimajo nikogar, da bi poskrbel zanje, zato tudi ne obiskujejo šol. Veliko mladih zapušča šolski sistem, saj nimajo hrane, da bi jedli čez dan. Nekatere šole pa so zaradi naravnih katastrof začasno spremenjene v nastanitve prostore. Neizobraženost generacij bo zagotovo imela vpliv na stanje v državi in vse to so izzivi s katerimi se srečujemo na tej celini.

Pojavlja se tudi nasilje nad ženskami, družine zaradi težnje po preživetju razpadajo, saj moški odhajajo na delo. Tako ženske ostanejo same z otroki in ti potrebujejo podporo.

Kakšno je vsakdanje življenje v vasi v Malaviju?

Običajno se Malavijci zbujajo ob zgodnjih jutranjih urah. Ženske morajo navsezgodaj, nekatere že ob štirih zjutraj, po vodo. V sušnem obdobju morajo prehoditi še daljše razdalje do izvirov kot običajno. Potem gredo na svoja majhna polja, ki jih obdelujejo. Približno ob devetih dopoldne gredo domov in začnejo s pripravo obroka, za kar potrebujejo ogenj. Pogosto morajo ženske uro hoda stran, da naberejo dračje in polena za ogenj. Opoldne skuhajo in pojejo. Potem na vrsto pridejo ostala gospodinjska opravila. Nekateri možje gredo popoldne še po zaslužek v mesto. Otroci pa hodijo v šole. Nekateri vstajajo še pred četrto, da se lahko umijejo in gredo tako čisti v šolo. Ko pridejo domov pomagajo staršem pri pripravi in iskanju hrane, saj večina Malavijcev živi iz rok v usta. Dan zaključijo ob poznih večernih urah.

Kako se Karitas Malavi odziva na revščino, lakoto in druge izzive?

S svojim delovanjem želimo pomagati ob krizah in izboljšati razvojne težave države. Prizadevamo si izboljšati prehransko varnost. S programi za razvoj, poleg podpore za izboljšanje kmetijske pridelave, bdimo tudi nad dostopnostjo in kakovostjo pitne vode in higiene. Prizadevamo si tudi za zmanjšanje drugih javno-zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo zaradi premalo higiene, in zato podpiramo delovanje zdravstvenih centrov. Vse to vpliva na razvoj države, zato na teh področjih pomagamo prebivalcem in skupnostim. Naša ciljna skupina niso samo katoličani, čeprav je Karitas katoliška organizacija, ampak pomagamo vsem, saj naše delo temelji na ranljivih skupinah. Karitas Malavi deluje v vseh 28 državnih okrožjih. Počasi povsod uveljavljamo naše aktivnosti. V ospredje pa med drugim postavljamo tudi vprašanja enakosti spolov, ponujamo različne programe za mlade in ženske in z različnimi usposabljanji domačine učimo različnih poklicnih veščin. Z vsem tem prispevamo k opolnomočenju posameznikov, ki so potem sposobni preskrbeti svojo družino.

Kako je vaša Karitas organizirana, da lahko pomaga ljudem v stiskah po vsej državi?

Organizirani smo znotraj Cerkve. V Malaviju imamo osem škofij in v vsaki deluje Karitas, kar pomeni, da imamo osem škofijskih Karitas. V vsaki župniji imamo ljudi, s katerimi sodelujemo, prav tako sodelujemo z vlado in tako združujemo. Povezujemo se tudi z voditelji drugih verstev in tako gradimo prijazno skupnost, vajeno sprejemanja drugačnosti.

Kako ste povezani s Slovensko karitas?

Slovenska karitas nam pomaga že vrsto let in smo spletli lepe prijateljske vezi z vsemi vpletenimi v to Malavijsko zgodbo. Neizmerno smo hvaležni, da lahko sodelujemo in s tem delamo svet lepši.

Kakšno podporo bi najbolj potrebovali od Evrope za Malavi?

Predvsem moralno in molitveno podporo. Ko smo v težavah, včasih potrebujemo samo nekoga, s katerim se lahko pogovorimo in je lažje. Slovenija je zagotovo ena izmed dobrih sogovornic. Seveda pri vsem tem pride prav tudi finančna podpora, s katero pomagamo ljudem v stiski. Sredstev še vedno ni dovolj, saj nas vedno znova lahko prizadenejo nesreče. Ravno, ko sem bila na poti v Slovenijo, so mi sporočili, da je močan rušilni veter uničili veliko zemljišč v Malaviju, zato so vsakršna sredstva dobrodošla.

Kaj bi ob zaključku pogovora sporočili Slovencem?

Hvaležni smo za vso podporo, ki nam jo izkazujete Slovenci preko Slovenske karitas. Ne govorim le o materialnih dobrinah, ampak tudi o molitveni podpori. Zaradi vaše solidarnosti se zavedamo, da se proti malavijski revščini borimo skupaj. Hvaležni smo tudi ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki podpira projekte, ki v Malaviju pripomorejo k lažjemu načinu življenja. Še naprej se priporočamo za vso pomoč in se vam iz srca zahvaljujemo.