Shod kmetov: »Slomšek ni ovinkaril. Povedal je jasno in naravnost!« #video

Kmetijstvo 14. 10. 2024, 12:47 Robert Božič

»Bogu hvala za to solidarno pomoč, ki jo živijo ljudje, ni pa prav, da se država začne zanašati na to solidarno pomoč, ali pa da solidarna pomoč postane edina pomoč, ki so jo deležni tisti, ki so doživeli kakršno koli nesrečo. Solidarnost med ljudmi ne odvezuje države od njenih nalog in dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati kot servis skupnega dobrega za vse svoje prebivalce,« je na včerajšnjem 21. vseslovenskem shodu kmetov pri zavetniku bl. Antonu Martinu Slomšku dejal nadškof Stanislav Zore.

Nadškofu so se pri daritvi pridružili domači župnik Jožef Planinc, ter duhovniki Miha Herman, Alojz Kačičnik in Andrej Penko, pri bogoslužju pa je sodeloval tudi evangeličanski škof Geza Filo.

Zakaj delati dobro in ne pozabiti na molitev

Nadškof Stanislav Zore se je v mašnem nagovoru kmetom in kmeticam najprej zahvalil »saj vsi jemo hrano, ki jo za vse nas pridelujete vi, na svojih njivah, travnikih, sadovnjakih in vinogradih.«

Podčrtal je pomen solidarnosti, ki ne sme biti omejena samo na pomoč v stiski, ampak moramo vedno biti pozorni na drugega »Ne smemo zboleti za virusom brezbrižnosti, ko bi hodili drug mimo drugega in živeli drug mimo drugega.« Zbrane je spodbudil, da bi znali delo posvetiti in uspeh prepuščati Bogu, ter na vse v molitvi klicati božji blagoslov.

Pomenljivo prinašanje darov

Slovesna sv. maša, s katero se vsakokrat začne Shod kmetov mineva v znamenju hvaležnosti, ki jo kmetje in kmetice vsako leto izrazijo s simboličnim prinašanjem darov.

Škof Geza Filo: »Glas kmetov mora biti slišan!«

Vodilne misli srečanja - »Pomagaj, delaj dobro, moli... ,« ki je bila vzeta iz prednovomašnih zapiskov bl. A. M. Slomška, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi evangeličanski škof Geza Filo: »Slovenke in Slovenci smo se skozi zgodovinsko izkušnjo ustanavljanja naše nam skupne domovine naučili, da smo najbolj uspešni tedaj, ko sodelujemo in smo v izpolnjevanju zadanih ciljev enotni. In na to smo lahko ponosni. Tudi kmet, ki dela na kmetiji, dela za preživetje naroda, dela za kulturo, dela za gospodarstvo, dela za vse, pa tudi zase...«

Škof Geza Filo je prepričan, da se moramo potruditi in si pomagati, da našo domovino, našo deželo prepoznamo v vseh njenih različnih otenkih in identitetah.

»To lahko dosežemo le, če se bomo prezadevali med nami graditi tisto, kar nam je skupnega, kar nas povezuje. Zato je nujno, da je glas kmetov, da je tudi glas kmetov slišan in vključen v razprave o naših sedanjih in prihodnjih izzivih, kajti smo v času, ko se zdi, da utegnemo svojim zanamcem zapustiti slabšo dediščino od tiste, ki so nam jo zapustili naši predniki. Oni so nam vlili ljubezen do vere in do domače slovenske zemlje. Če se prepustimo malodušju in bi se to zares zgodilo, bi to bilo malomarno in neodgovorno od nas,« je med drugim dejal evangeličanski škof Geza Filo.

Pri sv. maši so sodelovali številni kmetice in kmetje, otroci in dijaki, z odličnim ubranim petjem pa jo je zaznamoval Župnijski pevski zbor župnije Dramlje, pod vodstvom zborovodkinje Lucije Kolar.

Vsak naj opravi svoje delo, pa bo svet boljši!

Popoldne se je dogajanje preselilo pred Slomškovo rojstno hišo na Slom, kjer se je odvila slavnostna akademija. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, je v svojem nagovoru poudaril pomen kmetov za obstoj naroda: »Kdor poseduje in obdeluje zemljo, od tega je dežela. S tem se ohranja naš jezik, naše izročilo, naša identiteta. Kdo, če ne mi, kmetice in kmetje, smo poklicani, da ohranjamo slovenstvo?«

In nato nadlajeval: »Slomšek ni ovinkaril. Povedal je jasno in naravnost. To se danes pogreša. Preveč je besedičenja, preveč je floskul. Preveč ovir nam postavljajo razni birokrati s pisanjem zvitih paragrafov in razni navidezni varuhi okolja, ki s tem dobijo svoj kos pogače. Drobtine pa ostanejo kmetom. To ni prav!«

»Časi kmetijstvu niso naklonjeni, težko je uveljavljati skupne interese. Trenutna oblast je pri zakonodaji, ki se tiče kmetijstva in okolja večkrat podlegla javnosti všečnemu zagovarjanju varovanja okolja in živali brez upoštevanja stroke. To ni dobro niti za kmete, niti za širšo družbo. Koliko energije gre v prazno zaradi tega, ker se premalo in preslabo posluša in razume kmete in našo kmečko realnost!«

Pavle Ravnohrib v duhu Slomška, Cankarja in Levstika

Osrednji gost akademije, ki so jo s sodelovanjem polepšali Kvartet ljudskih pevcev z Vitanj, dijaki Šolskega centra Šentjur, ljudska pesnica Ivanka Uduč in Moški pevski zbor Dramlje, je bil igralec Pavle Ravnohrib.

V svojem na tri dele razdeljenem umetniškem nastopu je na svoj način zbranim podal Slomškovi pesmi Nebeške bukvice in Veselja dom, v drugem sklopu smo podoživeli občudovanje naše dežele po Cankarjevem Kurentu, v tretjem pa je razveselil z interpretacijo Levstikovega Martina Krpana.