Vatikan o Medžugorju: Prišel je čas, da zaključimo dolgo zgodovino

Pozitivni sadovi

Kraji, povezani s fenomenom Medžugorje, so cilji romanj z vsega sveta. »Pozitivni sadovi se kažejo predvsem kot spodbujanje zdrave prakse verskega življenja« v skladu z izročilom Cerkve. So ljudje, ki so odkrili ali ponovno odkrili vero. Zaznanih je »veliko spreobrnjenj«; vrnitev k spovedi in zakramentalnemu občestvu, številni poklici, »mnoge sprave med zakonci in prenova zakonskega in družinskega življenja«. »Treba je omeniti – beremo v Noti – da se takšne izkušnje pojavljajo predvsem v okviru romanj na kraje prvotnih dogodkov in ne med srečanji z »vidci«, pri udeležitvi domnevnih prikazovanj«. Poroča se tudi o »številnih ozdravitvah«. Župnija malega hercegovskega mesta je kraj adoracije, molitve, seminarjev, duhovnih vaj, druženja mladih in »zdi se, da ljudje hodijo v Medžugorje predvsem obnovit svojo vero in ne zaradi določenih konkretnih prošenj«. Pojavila so se tudi dela dejavne ljubezni, s katerimi se skrbi za sirote, odvisnike od drog, invalide. Opaža se tudi navzočnost skupin pravoslavnih kristjanov in muslimanov.

Sporočilo miru

Nota Dikasterija se nadaljuje s preučevanjem osrednjih vidikov sporočil, začenši z mirom, razumljenim ne le kot odsotnost vojne, ampak tudi v duhovnem, družinskem in družbenem smislu. Najbolj izviren naslov, ki si ga Gospa pripisuje, je pravzaprav »Kraljica miru«. »Tukaj sem se predstavila kot Kraljica miru, da bi vsem povedala, da je mir nujen za rešitev sveta. Samo v Bogu lahko najdemo pravo veselje, iz katerega izhaja pravi mir. Zato prosim za spreobrnjenje« (16. 6. 1983). Gre za mir, ki je sad živete dejavne ljubezni, ki »vključuje tudi ljubezen do tistih, ki niso katoličani«. Gre za vidik, ki se ga bolje razume »v ekumenskem in medverskem kontekstu Bosne, ki ga je zaznamovala strašna vojna z močnimi religioznimi komponentami«.

Bog v središču

Pogosto se pojavi povabilo k zaupni prepustitvi Bogu, ki je ljubezen: »Lahko prepoznamo jedro sporočil, v katerih Marija ne postavlja sebe v središče, ampak se kaže kot popolnoma usmerjena v našo zedinjenost z Bogom«. Poleg tega se »Marijina priprošnja in delo zdita očitno podrejena Jezusu Kristusu kot avtorju milosti in zveličanja v vsakem človeku«. Marija posreduje, a Kristus je tisti, ki »nam daje moč, zato je vse njeno materinsko delo v tem, da nas spodbuja, da gremo Kristusu naproti«. »On vam bo dal moč in veselje v tem času. S svojo priprošnjo sem vam blizu« (25.11.1993). Poleg tega nas mnoga sporočila vabijo, da prepoznamo pomen prositi za pomoč Svetega Duha: »Ljudje se motijo, ko se obračajo samo na svetnike, da bi nekaj prosili. Pomembno je moliti k Svetemu Duhu, da pride nad vas. Če ga imate, imate vse« (21.10.1983).

Poziv k spreobrnjenju

V sporočilih nato najdemo »stalno povabilo k opustitvi posvetnega načina življenja in pretirano navezanost na zemeljske dobrine s pogostimi vabili k spreobrnjenju, s katerim postane možen pravi mir v svetu«. Zdi se, da je ravno spreobrnjenje središče medžugorskega sporočila. Tu je tudi »vztrajen opomin, naj ne podcenjujemo teže zla in greha in naj zelo resno jemljemo Božji klic v boju proti zlu in vplivu Satana«, ki je označen kot izvor sovraštva, nasilja, delitve. Temeljna je tudi vloga molitve in posta, kakor tudi središčnost maše, pomen bratskega občestva in iskanje končnega smisla bivanja v večnem življenju.

Potrebna so pojasnila

V drugem delu dokumenta je poudarjeno, kako »nekaj« sporočil odstopa od doslej naštetih vsebin. In zato, »da preprečimo, da bi bil ta zaklad Medžugorja ogrožen, je treba razjasniti nekatere možne zmede, ki lahko vodijo manjšinske skupine do izkrivljanja dragocenega predloga te duhovne izkušnje«. Če so nekatera sporočila pristransko prebrana, se lahko zdijo »povezana z zmedenimi človeškimi izkušnjami, z nenatančnimi izrazi s teološkega vidika ali z interesi, ki niso povsem legitimni«, tudi če nekatere napake morda niso »zaradi slabega namena, ampak do zaznave subjektivne narave pojava«. V nekaterih primerih »se zdi, da je Naša Gospa nekoliko razdražena, ker nekatera njena navodila niso bila upoštevana; tako opozarja na grozeča znamenja in možnost, da se nikoli več ne pojavi«. Toda v resnici druga sporočila ponujajo pravilno razlago: »Tisti, ki delajo katastrofalne napovedi, so lažni preroki. Pravijo: ''V tem in tem letu, na ta in ta dan bo katastrofa''.« Vedno sem govorila, da bo prišla kazen, če se svet ne spreobrne. Zato vabim vse k spreobrnjenju« (15. 12. 1983).

Vztrajanje pri sporočilih

Potem so tu še sporočila za župnijo, v katerih se zdi, da si Gospa želi nadzor nad podrobnostmi duhovne in pastoralne poti, »s čimer daje vtis, kot da želi nadomestiti običajne organizme udeležbe«. Drugič vztraja pri poslušanju in sprejemanju sporočil, kar je verjetno posledica »ljubezni in velikodušne gorečnosti domnevnih vidcev, ki so se z dobro voljo bali, da bodo Materini pozivi k spreobrnjenju in miru prezrti«. Vztrajanje postane bolj problematično, ko se sporočila »nanašajo na zahteve malo verjetnega nadnaravnega izvora in ko Marija daje ukaze o datumih, krajih, praktičnih vidikih in sprejema odločitve o običajnih zadevah. V resnici je Gospa sama tista, ki relativizira lastna sporočila in jih podreja vrednosti Besede, razodete v Svetem pismu: »Ne iščite izjemnih stvari, ampak raje vzemite evangelij, ga preberite in vse vam bo jasno« (12.11.1982). »Zakaj postavljate toliko vprašanj? Vsak odgovor je v evangeliju« (19. 9. 1981). »Ne verjemite lažnivim glasovom, ki vam govorijo o lažnih stvareh, o lažni luči. Vi, otroci moji, se vrnite k Svetemu pismu!» (02.02.2018).

Povzetek evangelija

Nota kot problematična označuje tista sporočila, ki Mariji pripisujejo izraze »moj načrt«, »moj projekt«, izraze, ki »lahko zmedejo. V resnici je vse, kar Marija dela, vedno v službi Gospodovega načrta in njegovega božanskega načrta zveličanja.« Tako ne smemo pomotoma »pripisovati Mariji mesta, ki je edinstveno in izključno za Božjega Sina, ki je postal človek«. Dikasterij za nauk vere namesto tega poudarja sporočilo, ki ga je mogoče obravnavati kot sintezo predloga evangelija skozi Medžugorje: »Želim vas vedno bolj približati Jezusu in njegovemu ranjenemu srcu« (25. 11. 1991).

Dovoljeno javno bogoslužje

»Čeprav to ne pomeni izjave o nadnaravnem značaju« in ob upoštevanju, da nihče ni dolžan verjeti v to, nihil obstat, ki ga je izdal mostarsko-duvanski škof v soglasju s Svetim sedežem, kaže, da verniki »lahko prejmejo pozitivno spodbudo za njihovo krščansko življenje s tem duhovnim predlogom in dovoljuje javno bogoslužje«. Opomba tudi določa, da »pozitivna ocena večine medžugorskih sporočil kot spodbudnih besedil ne pomeni izjave, da imajo neposreden nadnaravni izvor«. In čeprav obstajajo – kot je znano – različna mnenja »o avtentičnosti nekaterih dejstev ali o nekaterih vidikih te duhovne izkušnje, so cerkvene oblasti krajev, kjer je prisotna, povabljene, da cenijo pastoralno vrednost in tudi spodbujajo širjenje tega duhovnega predloga. Vsekakor pa ne posegamo v pristojnosti krajevnega škofa, da sprejema preudarne odločitve v primeru, da obstajajo ljudje ali skupine, ki »neustrezno uporabljajo ta duhovni pojav in ravnajo na napačen način«. Nazadnje Dikasterij tiste, ki gredo v Medžugorje, vabi, »da sprejmejo, da romanja niso namenjena srečanju z domnevnimi vidci, ampak zaradi srečanja z Marijo, Kraljico miru«.

Vir: www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2024-09/medzugorje-papezev-nihil-obstat.html