Ob vstopu v novo šolsko leto je v Zavodu sv. Stanislava na ogled slikarska razstava akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja »K luči«. Sinoči je bil predstavitveni večer, ki so ga z glasbo obogatili tudi družinski člani.
Razstavo je predstavila profesorica umetnostne zgodovine Bernarda Stenovec, ki je pojasnila, da je razstava epilog oz. odzven jubilejnega leta ponovne ustanovitve gimnazije in dijaškega doma. V Kulturnih utrinkih je dejala, da je Lojze Čemažar na poseben način povezan z zavodom, saj je pred 30 leti, ko je spet odprl svoja vrata, likovno opremil gimnazijsko kapelo Žalostne Matere božje. Poleg tega je že več kot 14 let na ogled njegova svetopisemska razstava na hodniku med gimnazijo in dijaškim domom. Razstava z zgovornim naslovom K luči pa da je povabilo vsem, »da bi to luč, ki jo s tako vztrajnostjo in molitveno držo v svoja dela vključuje Čemažar, iskali tudi mi, saj je nobena temina tega sveta ne more zatemniti.«
Zakaj torej k luči? Ker je to smisel našega življenja, odgovarja slikar Čemažar. »Ko se oziram nazaj na svoje podobe, čeprav so nastale tudi slike, ki so temne, npr. črne slike na začetku samostojnega dela, ali čisto močno rdeče in modre, ima vsaka izmed njih sled, utrinek svetlobe. Razlog za to luč, o kateri moremo premišljevati, je v nas samih. Kako bi bilo, če ne bi bilo luči, svetlobe, upanja, če si ne bi prizadevali, da bi bilo naše oko čisto, svetlo, jasno? Naslov je vabilo vsakemu.«
Kako bi bilo, če ne bi bilo luči, svetlobe, upanja, če si ne bi prizadevali, da bi bilo naše oko čisto, svetlo, jasno? Naslov je vabilo vsakemu.
Čeprav je na ogled več različnih slikarskih ciklov, ne gre čisto za retrospektivo, pokaže pa razstava razpon slikarjevega razmišljanja. »Mojega odzivanja na to, kar čutim kot dolg pri svojem delu. Slike niso razglednice, niso velikonočne razglednice, čeprav, če na hitro pogledamo, bomo opazili, da je veliko velikonočne in pasijonske vsebine.«
Lojze Čemažar skuša vsako delo očistiti. »V času študija sem se vedno spraševal, medtem, ko sem delal, ali je res ali ni res. In velikokrat tisto, kar ni bilo res, je šlo dol s platna, dol z nastajajočega dela. Samo preko tega iskanja, da bi dospel do tistega, kar približno razumem, da je resnično, toliko časa sem delal. Sem pa misli, da ko bom delal 10, 15 let kot slikar, da bo to šlo lažje, pa ni nič lažje. Morda je zdaj še malo težje, pa ne zaradi let, ampak, ker vidimo, da stvari niso preproste in da čisto vse, kar slikamo, nas vse presega. In to je smisel umetnosti, bolj napor kot nekaj lahkotnega.«
Dela na razstavi je slikal zelo osebno, brez naročila in nobeno od teh del nima izrazitega zunanjega povoda. Gre za njegovo intimno področje slikarstva, tisto, kar bi utegnilo gledalca spodbuditi, da tudi sam išče, je dejal v pogovoru. »Če grem na javno cerkveno slikarstvo, ali je danes po toliko stoletjih slikanja, po toliko stvareh, ki so jih ustvarili kiparji, slikarji, arhitekti, sploh še smiselno slikati? Saj so že vse povedali. Pa sem vedno znova rekel, da ne slikam zato, da bom ovekovečil in predstavil nek svetopisemski prizor, ampak gre bolj za to, da bo šel vsak lahko k izvoru. Slika ima priliko, da vzbudi zanimanje za tisto, kar je napisanega.«
Župniji Šmartno pri Litiji in Vojnik sta te dni pravi izvir veselja za Cerkev v Sloveniji. Veselita se namreč novih maš, ki sta ju včeraj pela Matija Golob in Ambrož Brezovšek. »Eno je potrebno« ...
Po sredinem napadu na 70-letnega kmeta na območju ljubljanskih Kleč, se vrstijo pozivi kmetijskih organizacij k večji skrbi za varnost kmeta. Pozivajo k večji prisotnosti policijskih patrulj na ...
Evropski parlament je s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, katere pobudnica je bila poslanka ...
Zvone Nagode je diplomirani zdravstvenik in večkrat nagrajeni ljubiteljski gledališčnik, igralec, katerega vloge pogosto izstopajo od ustaljenih odrskih principov. Na lanskem festivalu ...
»Zaslona telefona se dnevno v povprečju dotaknemo 2.617-krat. Kolikokrat na dan se pa dotaknemo človeka?« Spomladi smo v Svetovalnici gostili antropologa dr. Dana Podjeda, ki naslovi posledice ...
Kjerkoli se Sara Isaković pojavi, se je večina še vedno najbolj spomni po njeni izjemni športni karieri. Tudi njej ostaja v lepem spominu, kot sama opiše, zlato obdobje športnega plavanja, ko je ...
