Bruselj Sloveniji izrekel resno opozorilo: Javna poraba je ušla izpod nadzora. Komentar ekonomista dr. Lahovnika

26. 11. 2025, 15:57 Tanja Dominko

Evropska komisija je Sloveniji poslala jasno in neizprosno opozorilo glede prekomernega naraščanja javne porabe. O tem, kako resna so ta sporočila, smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Matejem Lahovnikom, ki opozarja, da smo v Sloveniji že globoko prek razumnih meja fiskalne odgovornosti.

»Rekordni davki, pa vendar rekordni primanjkljaji«

Dr. Lahovnik ob začetku pogovora poudaril, da gre za eden najresnejših opozoril iz Bruslja v zadnjih letih. Evropska komisija je namreč izrazila dvom, da je vlada sposobna uskladiti javno porabo s prihodki – in to v državi, kjer so davki in prispevki že med najvišjimi v Evropi. »Lani je proračunski primanjkljaj do oktobra znašal milijardo evrov, do konca leta bo verjetno blizu dvema,« opozarja. Medtem ko je Slovenija leta 2019 porabila okrog 10 milijard evrov, vlada za prihodnje leto načrtuje skoraj 18 milijard izdatkov.

»Vprašati se moramo: ali danes živimo bistveno bolje? So javne storitve res toliko boljše?« se je vprašal Lahovnik in dodal, da od rekordne porabe koristi večinoma nimajo državljani.

Božičnica ni težava – problem so strukturne slabosti

V javnosti se je pojavila informacija, da naj bi k nezadovoljstvu Bruslja prispevala nova obvezna božičnica v javnem sektorju. Lahovnik to odločno zavrača: »To je PR-spin. Božičnica ni problem. Resnični razlogi so strukturni in bistveno globlji.«

Kot primere je navedel uvedbo obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga država v praksi še ne uporablja za storitve, ter splošno širjenje javnega sektorja brez jasnega učinka na kakovost storitev.

Volitve marca 2026: javna poraba bo samo še rasla

Evropska komisija zahteva ukrepe, ki bi državo vrnili na vzdržno fiskalno pot. Lahovnik pa meni, da teh ukrepov ne bo: »Pred nami so volitve. Vlada obljublja vse in še več. Pričakovati je še rast javne porabe, ne pa resnih reform.«

Spomnil je, da vlada ignorira opozorila Fiskalnega sveta in lastnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja. Primanjkljaj dveh milijard ne vključuje niti protipoplavnih investicij, ki imajo svoje ločene vire.

Zadolževanje za tekočo porabo – zaskrbljujoča smer

Posebej nevaren je trend, da se država zadolžuje za financiranje tekoče porabe, ne investicij: »Minister je sam priznal, da se zadolžujemo zaradi socialnih izdatkov. To je alarm. Zdaj se zadolžujemo samo zato, da vzdržujemo sistem, ki požira preveč.«

Ker bodo stroški zadolževanja rasli, naj bi finančni minister celo preverjal možnosti zadolževanja na Kitajskem, kar Lahovnik razume kot znak velike zaskrbljenosti v vrhu vlade.

»Naslednji finančni minister bo podedoval katastrofo«

Če se trend javne porabe ne ustavi, bo naslednja vlada po Lahovnikovih besedah začela mandat v izjemno težkih razmerah: »Vprašanje je, ali si sploh kdo želi prevzeti to odgovornost. Dediščina bo težka: rekordna poraba, rekordni primanjkljaj, najvišje obdavčenje dela in novi prispevki.«

Ob tem Lahovnik opozarja: »V Sloveniji postaja vprašljivo, ali se sploh še splača delati. In vemo, kako se to konča.«