Nekateri se za vedno zapišejo v zgodovino

Naš pogled | 27.08.2024, 14:30 Jože Bartolj

V Knežaku je bilo minulo nedeljo slovesno. Pravi ljudski praznik. Koprski škof Jurij Bizjak je namreč daroval sveto mašo in po njej blagoslovil kip, spominsko obeležje duhovniku, medijskemu in karitativnemu ter misijonskemu delavcu, našemu ustanovitelju msgr. Francu Boletu.

Knežak je njegova rojstna župnija, tam se je namreč rodil v zaselku Koritnice leta 1932. Tam preživel 12 let, preden so šli z družino v Postojno. Se je pa vedno rad vračal in vedno spraševal, kako je v Knežaku. Kljub temu, da ni imel nobene slovenske šole, kajti v tem času je primorska spadala pod Italijo, je eden najpomembnejši slovenskih knjižnih založnikov. Med prvimi po drugi svetovni vojni je odprl župnišče mladim in skupaj s somišljeniki ustanovil ter dolga leta vodil revijo in založbo Ognjišče, ter kasneje tudi Radio Ognjišče. Mesečnik Ognjišče je iz lokalnega Farnega Ognjišča, ki so ga ciklostilno razmnoževali za župniji Postojna in Koper, prerasel v najbolj bran slovenski mesečnik. Ta je imel v najboljših časih kar 103 tisoč izvodov naklade in iz njega se je rodil tudi Radio Ognjišče, ki je danes nepogrešljiv člen slovenskega medijskega prostora.

Škof Bizjak je v svojem nagovoru sklicujoč se na božjo besedo iz Jozuetove knjige poudaril, naj bo ta kip, »ta kamen priča zoper nas, kajti slišal je vse Gospodove besede, ki jih je govoril z nami! Zato naj bo priča proti vam, da ne zatajite svojega Boga!'. Z istim namenom kakor Jozue velik kamen smo tudi mi postavili spomenik očetu Francu, naj nas kliče k vedno večji zvestobi do Gospoda in do njegove Cerkve.« ... »Naj nas torej spomin na očeta Franca navdihuje in spodbuja, da bomo tudi mi vedno bolj zvesto in pogumno hodili za Gospodom.«

In to je pravzaprav tisti razlog, zakaj je pomembno, da se spominjamo pomembnih mož in žena iz naše zgodovine, zakaj je potrebno negovati spomin nanje, se oplajati ob njihovem zgledu in biti zvesti, kot so bili zvesti oni!

Naš zdajšnji direktor Franci Trstenjak je v enem od intervjujev omenil, da mu je kmalu postalo jasno, da so »Boletove misli in načrti ves čas korak ali dva pred časom. Morda so nanj tudi zato gledali malo nezaupljivo, ker je bilo postavljenih toliko odvečnih vprašanj in dvomov. Ampak gotovo je bilo tudi to potrebno, saj več kot je žrtev, več je tudi blagoslova!«

Župnik v Knežaku Alojz Milharčič pripoveduje, da je msgr. Boleta spoznal, ko je bil ta župnik v Postojni. Sodelovanje z njim je trajalo skoraj dvajset let, zato je Milharčič spoznal Boletov odprt in prijazen pristop do mladih ter njegovo sposobnost prisluhniti potrebam skupnosti. Po njegovih besedah je bilo obdobje s konca šestdesetih let zaznamovano z upanjem in prenovo v Cerkvi. Boletovo prizadevanje za evangelizacijo preko medijev in njegov inovativni duh sta bila po njegovem prepričanju ključna za to, da je mladim približal vero na sodoben način.

V 70-tih letih je moral pred sodnike, ker je v Ognjišču odgovoril na pismo bralca o tem, zakaj Tito ni dobil Nobelove nagrade za mir ... 

Zdajšnji odgovorni urednik Ognjišča mag. Božo Rustja pravi, da je bil Franc Bole trmast in odločen v svojih načrtih. Zato mu je z ekipo dobrih sodelavcev uspelo izpeljati večino načrtov.

Franc Bole je prejel tudi Častno priznanje Boruta Meška Združenja novinarjev in publicistov Slovenije. V utemeljitvi lahko preberemo, »da je policija v času socialistične Jugoslavije ustvarjalce mesečnika in založbe Ognjišče budno spremljala... Boletu so za tri leta odvzeli tudi potni list... V 70-tih letih je moral pred sodnike, ker je v Ognjišču odgovoril na pismo bralca o tem, zakaj Tito ni dobil Nobelove nagrade za mir... Celodnevne hišne preiskave na uredništvu revije v Kopru so bile za zaposlene pravi hišni pripor: prostorov namreč ves dan nihče ni smel zapustiti, niti visoko noseča tajnica uredništva ne itn.« V utemeljitvi piše še, »da bi v Sloveniji težko našli človeka, ki je toliko naredil in žrtvoval za svobodo medijev, kot je bil Franc Bole«.

Bronasti kip, ki ga je ustvaril kipar Mirsad Begič, morda za koga navidez ni najbolj posrečen, a vseeno kaže pogled na človeka, ki je zrasel v kraškem okolju, kjer so burja, skala, bor in brin, in ki je bil tipičen Primorec, ki si je upal reči in kar je rekel, je naredil.

Pobuda za postavitev obeležja v Boletovi rojstni in krstni župniji Knežak se je razvila v krogu njegovih prijateljev in v sodelovanju z Ognjiščem. Spomenik ni le priznanje Boletovim dosežkom, temveč spodbuda, da se tudi današnje generacije podajo na pot, ki jo je začrtal, in priložnost za opozorilo, da še naprej potrebujemo drznost in vizionarstvo v našem duhovnem delovanju. Bronasti kip, ki ga je ustvaril kipar Mirsad Begič, morda za koga navidez ni najbolj posrečen, a vseeno kaže pogled na človeka, ki je zrasel v kraškem okolju, kjer so burja, skala, bor in brin, in ki je bil tipičen Primorec, ki si je upal reči in kar je rekel, je naredil. Da bo njegov spomin živel še naprej pa si bomo prizadevali tudi njegovi duhovni nasledniki pri Založbi in Radiu Ognjišče.