Dr. Urh Grošelj | (foto: Društvo Katoliških pedagogov Slovenije)
Dr. Urh Grošelj o posledicah spremembe spola
Slovenija Marta Jerebič
Na kongresu Evropske zveze krščanskih učiteljev (SIESC), ki te dni poteka v Vipavi, je včeraj, 25. julija, predaval pediater Urh Grošelj na temo »Spremembe spola, posledice in etične dileme«. Društvo katoliških pedagogov Slovenije kongres organizira na temo »Novi izzivi za učitelje - Vzgoja za spol in spolnost«.
Organizacijski obor SIESC-a je v poročilu o Grošljevem predavanju zapisal:
Prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., pediater endokrinolog je v izhodišču svojega predavanja pojasnil razliko med biološkim in družbenim spolom ter povedal, da je v zadnjem tisočletju prišlo do izjemnega povečanja števila zlasti mladih oseb s spolno disforijo, to vprašanje pa je preraslo okvire medicine in se preselilo v družbene sfere.
Izpostavil je primere klinik, kjer so tisoče otrok in mladostnikov s spolno disforijo obravnavali ne le neetično, pač pa celo kriminalno, saj so jih zdravili z zdravili in posegi, ki za njihovo stanje niso bila nikoli indicirana in klinično preizkušena. Gonilo takšnega delovanje je bil največkrat interes denarja in ideologija.
Izpostavil je letošnje (2024) poročilo britanske nacionalne zdravstvene službe, ki svari pred socialno tranzicijo otrok, saj povečuje verjetnost nadaljnjih zdravstvenih posegov. Ob tem je predstavil izjavo evropskega združenja pedopsihiatrov (ESCAP), ki poziva k upoštevanju kliničnih, znanstvenih in etičnih standardov pri obravnavi otrok s spolno disforijo in opozarjajo na dolgoročno škodo zaviralcev pubertete in hormonov nasprotnega spola. Hkrati poziva zdravstvene delavce, naj se izogibajo eksperimentalnemu in nepotrebnemu invazivnemu zdravljenju ter se držijo etične zapovedi: Ne škoduj (»primum nil nocer«). Zaradi kompleksnosti tematike pa je potrebno odločitve o posegih in zdravljenju sprejeti na podlagi individualne obravnave posameznika interdisciplinarno.
Dodal je še, da je v Sloveniji porast mladostnikov s spolno disforijo, vendar kot mladoletnik ne sme biti zdravljen. Svoje misli je povzel s tem, da je treba mladim priti naproti s tistim, kar jih dviga, ne pa tlači. Da je adolescenca čas, ko se mladostnik na novo »resetira«, zato mora imeti trdne temelje, ki mu pomagajo, da se obdrži na poti v odraslost. »Stroka mora biti avtonomna in politika je ne sme utišati.«
Prisluhnite tudi izjavi dr. Urha Grošlja na vprašanje, kako vidi prihodnost učiteljev ob srečanju z novimi izzivi, ki jih prinaša sodobna družba.
