Ali bo Evropa krščanska, ali pa je ne bo!

Naš pogled | 04.06.2024, 14:50 Alen Salihović

Pred nami je volilna nedelja. Petič v zgodovini samostojne Slovenije bomo volili Evropske poslanke in poslance. Tokrat bomo v Bruselj poslali devet izbranih. Bera je velika. Imamo namreč 11 list na vsaki od teh pa je devet kandidatk in kandidatov. Koga izbrati je ključno vprašanje, ki ne vpliva zgolj na politično računico pri nas v Sloveniji, ampak predvsem na pot, ki jo bo v prihodnje vodila Evropske unija.

Ob tem mi pridejo na misel očetje združene Evrope, ki so ideje za nastanek tega združenja črpali iz krščanskih korenin. A z leti se je na bolj ali manj pozabilo. Nadomestile so jih takšne in drugačne ideologije, ki danes potrjujejo, da je unija zabredla. Niti krščanskih korenin si ni dovolila zapisati v preambulo ustave. In kaj se nam dogaja danes?

Naša glavna mesta postajajo ponekod neprepoznavna. Vsiljujejo se kulture, ki kažejo na neko drugo Evropo, Evropo, za katero si očetje niso predstavljali, da bo takšna. Pa seveda nimam nič proti kulturam, ki prihajajo, vendar pa ne smemo dovoliti, da našo kulturo izrinejo. Da izrinjeno zvonjenje cerkva, da preprečujejo Katoliški cerkvi jasno spregovoriti v družbi, in zavzeti se moramo, da je javna molitev na trgu nekaj, kar je prav in, da so shodi zagovornikov življenja nekaj povsem normalnega... Marsikateri medij pri tovrstnih zadevah doda svoje opazke in malo dá ne žaljivke do tiste nebodigatreba »Rimokatoliške cerkve«.

V nedeljo imamo priložnost, da izberemo tiste, ki se zavedajo, da mora Evropa ostati krščanska ali pa je ne bo. V Sloveniji so tri stranke, ki se na te vrednote naslanjajo, SDS, NSi in SLS. Če kaj, potrebuje na teh evropskih volitvah Evropska unija streznitev. Potreben bo presek, tudi s skrajnimi desnimi in levimi strankami in iti naprej. Smelo in odločno. A kot že rečeno, ključni bodo naši glasovi, ki pa naj ne letijo spet v sto tisočih k novim obrazom, ki so nam pred dvema letoma obljubljali raj pod Triglavom, danes pa vidimo, kam smo prišli. Stavk je vse več, reform ni, od obljub pa so realizirali zgolj tiste, da nam v denarnicah iz meseca v mesec ostane manj.

V nedeljo pa nas čakajo tudi trije vsiljeni referendumi. Nadškof Anton Stres je za Slovenski čas napisal kolumno z naslovom: S človeškim življenjem se ne baranta.

"V dosedanji razpravi so bili jasno izpostavljeni razlogi proti zakonskemu omogočanju in spodbujanju umora sebe ali drugih, kar evtanazija je. Gre za teptanje najbolj osnovne človekove pravice do življenja. Če bi volivci v Sloveniji podprli nameravani zakon, bi dali nov jasen signal, da človeško življenje ni nedotakljiva svetinja, ki jo je treba varovati za vsako ceno. Je namreč tako neprecenljiva, da cene sploh nima. Zato je ni mogoče za nič zamenjati in se ji za nič odpovedati. S človekovim življenjem se ne baranta, se pravi, se ne razpravlja in se ne tehta, ali je še vredno, da ga spoštujemo, ali to ni več. Ali to stori prizadeti sam ali kdo drug, ni odločilno. Nihče ni lastnik ne svojega in ne tujega življenja, zato ga je dolžan spoštovati v sebi in pri drugih. To vedo tudi tisti, ki sicer ne vedo, da jim je življenje podarila Božja naklonjena ljubezen."

Tako je v Slovenskem času, ki izhaja kot priloga Družine, napisal nadškof Anton Stres. Z besedami se popolnoma strinjam, zato sem jih tudi vključil v današnji Naš pogled in vam ob tem lahko zaželim zgolj modro odločitev v nedeljo, z željo, da nas v ponedeljek ne bo še bolj bolela glava.