Suzana Lep Šimenko | (foto: Matjaž Merljak)
Na tem področju delujemo enotno
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Skrb za učenje slovenskega jezika in za ohranjanje kulture, kroženje možganov in vračanje v domovino, opozarjanje drugih držav na izpolnjevanje dolžnosti, zavedanje izseljenstva in zamejstva v domovini. To so teme, ki jih obravnava Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Delo v tej komisiji glede na ostala delovna telesa v državnem zboru potekal v bolj sproščenem vzdušju, je uvodoma dejala Suzana Lep Šimenko. Poslanka v državnem zboru je od leta 2014, v prejšnjem sklicu je bila članica, zdaj pa je predsednica komisije. V njej je petnajst članov: Gibanje Svoboda ima sedem poslancev, SDS štiri, NSi, SD, Levica pa po enega, en član pripada tudi poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti: "Nismo uravnoteženi, kar se tiče koalicija-opozicija, ampak dejansko to pri našem delu ne predstavlja neke težave. Zato, ker se vsi zavedamo, da je to področje potrebno neke enotne obravnave in do sedaj so bili si sklepi sprejeti soglasno." Komisija s sklepi daje usmeritve vladi in glede na dosedanje izkušnje, vlada temu tudi sledi, je še dejala Lep Šimenko.
Prav je, da se zavedamo, da nas ni zgolj dva milijon, ampak nas je še skoraj pol milijona več po svetu in da vsi skupaj bogatimo naš kulturni prostor in ne smemo biti omejeni.
Jezik in kultura
Učenje in ohranjanje slovenskega jezika je velik izziv. Velika razlika je med zamejstvom in izseljenstvom, še posebej prekomorskimi deželami. "Resnično sem ganjena, ko nas vsako leto obiščejo rojaki iz Argentine in zelo lepo govorijo slovenski jezik. Čeprav so zelo daleč od domovine, imajo to voljo in energijo in nenazadnje tudi ljubezen preko svojih starih staršev ali pa pradedkov in prababic, da ohranjajo slovenski jezik in se ga učijo skozi vso obdobje šolanja v sobotnem času. To je resnično nekaj posebnega in sem prav ganjena. No, kako vidim, da se tudi na drugem koncu sveta ohranja slovenski jezik."
Seveda so tudi situacije, ko izseljenci ne govorijo več slovensko, ampak Slovenijo čutijo, jo od otroštva nosijo v srcu. Tudi takih ne smemo pustiti ob strani. Pandemija covida-19 je okrepila učenje slovenskega jezika na daljavo in zato misli, da se nam za prihodnost slovenskega jezika ni za bati. Je pa res, da so pa na tem področju zelo veliki izzivi in moramo slediti modernim trendom in tehnologijam, ki so na voljo tudi pri učenju slovenskega jezika. Suzana Lep Šimenko še doda, da mora država Slovenija priti naproti rojakom in financirati ohranjanje kulture in jezika.
Imeti morajo občutek, da jim domovina stoji ob strani
Svoje dolžnosti do slovenske narodne skupnosti pa morajo seveda izpolnjevati tudi sosednje države in izrednega pomena je, da jih predstavniki slovenske države spominjajo in opozarjajo, še meni naša gostja: "Na ta način jim pomagajo, saj jim dajo občutek, da jim matična domovina pri izvrševanju njihovih pravic, ki so zapisane, stoji ob strani. Tako da tukaj mislim, da moramo biti zelo glasni. Čisto vsi na vseh ravneh." Pomembno je tudi, da se predstavniki države ob vsakem obisku kjer koli po svetu pozanimajo, ali morda živi v tistem koncu kakšna slovenska skupnost in se, v kolikor je le mogoče, tudi srečajo z njimi."
Delegacije komisije so že bile pri slovenskih narodnih skupnostih v sosednjih državah, na avstrijsko Štajersko nameravajo iti v letošnjem letu, lani so bili pri rojakih v Avstraliji, konec tega meseca pa odhajajo k rojakom v Kanado in Ameriko: "To so sicer zelo zelo kratki obiski, ki so od jutra do večera zelo natrpani, ker si seveda želimo srečati se s čim več skupnostmi, se pogovoriti o njihovih izzivih, da lahko potem to prenesemo tudi ostalim članom komisije in potem ustrezno naslovimo tematike v državnem zboru."
Slovenska Cerkev in duhovniki imamo zelo pomembno vlogo v zamejstvu in izseljenstvu, zato nas skrbi nas pomanjkanje duhovnikov in upamo, da se bo v prihodnosti našla ustrezna rešitev.
Novodobno izseljenstvo
Številni mladi odhajajo v tujino po nova znanja in delovne izkušnje, nekateri tam ostanejo tudi vse življenje. Zato jih moramo znati povezovati. Hkrati pa biti tkati vezi z gospodarstveniki in poslovneži. Pri vračanju tovrstnih rojakov a je še veliko možnosti za izboljšave. Zato naša sogovornica pozdravlja odprtje posebne pisarne na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bo na ena mestu ponudila vse potrebne informacije: "Skozi neko obdobje se bo morda izkazalo, kje so še potrebne izboljšave, kje so morda potrebne tudi kakšne zakonske spremembe in jih bomo z veseljem tudi v državnem zboru sprejeli. Ampak absolutno je skrajni čas, da je nekaj takega sedaj na voljo tudi v Sloveniji."
Zavedanje v domovini
Na prejšnji, osmi seji komisije so govorili o poznavanju zamejske in izseljenske tematike v doma. Bližje je tistim, ki živijo ob meji ali pa imajo v svoji družini izseljence. Pri šolah je veliko odvisno od učiteljev in vodstva. "Sin obiskuje deveti razred osnovne šole in moram reči, da je teh vsebin bistveno premalo in zato tudi otroci tega ne poznajo. Zdi se mi škoda, ker je naš skupen kulturni, gospodarski prostor, ki bi ga lahko bolj izkoristili in nadgradili. Vse nas bi obogatilo. Ker v tem času poteka prenova učnih programom, smo na seji komisije to naslovili in obljubljeno nam je bilo, da bodo stvari pregledali in poskušali več vsebin vključiti v vse šolske predmete."
Pomembno je seveda poznavanje tudi prizadevanj rojakov pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije: "Oni so bili naša 'zunanja politika', ki je še nismo imeli in ravno zaradi njihove aktivnosti v Ameriki, Avstraliji, Argentini so nas potem številne države tudi tako hitro priznale. Žal v slovenskih učbenikih premalo beremo o pomenu tega, kar pa je seveda izjemnega pomena."
Vseslovensko srečanje
Komisija bo letos pripravila že 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, potekalo bo 27. junija in je uvod v niz prireditev Dobrodošli doma. "V lanskem letu smo posebej poudarili pomen sodelovanja in povezovanja gospodarstva za ohranjanje slovenstva. Letos pa želimo posebej nasloviti mlade, ker se zavedamo, da na mladih stoji tudi prihodnost naših skupnosti po svetu. Osrednji govorci bodo mladi, prav tako nastopajoči v kulturnem programu." Tudi tokrat bo možno sodelovanje tudi na daljavo.
