Maja MorelaMaja Morela
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar
Vsak glas šteje. Stopimo iz cone udobja in se zavzemimo z majhnimi koraki za velike spremembe.  (foto: PixaBay)
Vsak glas šteje. Stopimo iz cone udobja in se zavzemimo z majhnimi koraki za velike spremembe. | (foto: PixaBay)

Dokler se bomo imeli za žrtve, bomo težko argumentirali in vplivali na spremembe v družbi

Via positiva | 16.05.2024, 18:00 Nataša Ličen

V sklopu Socialne akademije deluje tudi portal razgledan.si. Namen je s privlačnimi in interaktivnimi vsebinami o državi, družbi in politiki usposobiti državljanke in državljane za poln prispevek k boljšemu svetu. S tem želijo odgovoriti na izziv nizke državljanske pismenosti pri nas in na demokratični deficit, ki ga le-ta povzroča.

Andreja Snoj Keršmanc in Matej Cepin iz Socialne akademije: "Med nami je še vedno veliko ljudi z negativnimi izkušnjami preteklega sistemskega nadzora, šikaniranja v službi, del plače je bil nekaterim zaradi njihovih stališč odvzet, večkrat v tednu so bili klicani na disciplinsko komisijo in podobno. Preteklost nas še vedno hromi.

Omenjena generacija o tem pogosto sploh ni govorila svojim otrokom, toda »zgodovinska drugorazrednost«, v katero smo padli ali smo bili vanjo porinjeni - ki nas pogosto še vedno ovira, ostaja v naši podzavesti, kaj lahko in česa ne. Številne pojme civilnega delovanja razumemo narobe. S svojo neaktivnostjo smo za marsikaj soodgovorni. Profesionalizacija delovanja v civilni družbi nam je še zelo daleč."

Vsak ima pravico povedati svoje mnenje. Toda ne z degradacijo drugega, ta binarna logika – si za ali proti – ubija in drugega diskreditira, ne spodbuja dialoga.

Smo pričevalci, zmoremo preko robov svojega udobja, pripravljeni z drobnimi dejanji zasejati semena majhnih sprememb, iz katerih zrastejo velike? Upajmo (si) biti tudi malo drzni.

V Via positivi smo predstavili izsledke.

Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc © NL

Zakaj se bojimo izpostavljenosti, spre/govoriti na glas?

Matej Cepin: "Ljudje se radi združujemo, posebno tisti s podobnimi interesi, idejami, potrebami in identitetami. Povezujejo nas podobni hobiji, politična prepričanja, nazori. Skupnosti, ki jim z združevanjem pripadamo, so raznolike. Države in mednarodne povezave so najširše, družine in prijateljske skupine pa najožje oblike skupnosti. Med tema dvema prostoroma pa je vmesni prostor - prostor civilne družbe. Država je »stranka« Socialne akademije, zanjo naredimo marsikaj. Naša družba je zelo polarizirana. To nas zablokira in onemogoča nadaljevanje pogovora. Trenirajmo poslušanje. Spoznavajmo se v tem, kar smo in morda se kakšnega strahu rešimo."

V paniki, ko se kaj zgodi, pogosto vzliknemo: Naj kdo kaj naredi! Takšni smo: Naj drug, ne bi jaz.

Česa se bojimo?

Matej Cepin: »Besedna zveza nevladne organizacije je v medijih negativno predstavljena. Na nek način razumljivo, da to slabo razumemo, ker je veliko »čudnih« novic v zvezi s tem. Slovenci smo bili v »tisti« zgodovini petinštirideset let, zdaj smo pa že petintrideset let zunaj nje, in »tista« zgodovina res počasi ne bo mogla biti več izgovor. A smo še vedno vajeni, da bo že država poskrbela, mi poskrbimo zase in za svojo družino. Vmesne dejavnosti, kot so župnija, pevski zbori, razna društva, oratoriji, skavti in podobno, pa kar odrivamo. Oziroma to nam je še logično, da se otroci igrajo na cerkvenem dvorišču, ko pa si neka druga organizacija prizadeva spremeniti svet na bolje, pa nam gre že v nos.«

Zakaj imamo s civilno družbo tolikšne težave?

Andreja Snoj Keršmanc: »Prepoznamo v civilni družbi kanal, skozi katerega lahko kaj spremenimo ali se nam zdi, da le mešajo meglo? Prepoznamo svoj glas in da ga lahko uporabimo, da nas bodo slišali? Na sploh imamo v življenju strah, da nas in našega sporočila ne slišijo. Ob takšnih izkušnjah se potegnemo nazaj. Toda, zavedajmo se, tudi mi (lahko) spreminjamo, imamo moč v svojih rokah. Možnost narediti kaj, povedati. Povežimo se znotraj fokusnih skupin, ki so del aktivnega sodelovanja in delovanja za boljši jutri. Zaboli, ko se včasih zgodi, da se trudimo za nekaj in je potem to vzeto narobe, odmev okrog nas je ravno nasproten temu, kar smo želeli doseči."

Vsi smo soodgovorni za spremembe v družbi. Argumentiranja, pogovora se je treba učiti.
Vsi smo soodgovorni za spremembe v družbi. Argumentiranja, pogovora se je treba učiti. © PixaBay

Med projekti Socialne akademije je tudi projekt "Več civilne družbe = več demokracije" s ciljem, da bi bili katoličani bolj dejavni v civilni družbi, kar je nasploh njeno poslanstvo.
Imamo sploh jezik argumentiranja? Se znamo pogovarjati o družbi?

Bojimo se čustvenih reakcij nasprotnikov, posledic v službi, napadov, ... strahovi so trde kode naših prepričanj.

Matej: »Na Socialnem tednu delamo raziskavo o odnosu katoličanov do nevladnih organizacij. Zdaj, ko so le-te spet "na tnalu" se nam zdi ta še posebej pomembna. Katoličani civilno družbo premalo izkoriščamo in imamo o njej tudi ogromno predsodkov. Veliko ljudi ve, kaj pomeni rahločutnost pri vzgoji, ali kaj pomeni spodbujanje pri vzgoji? Te pojme že poznamo, če gremo na družbeno področje, znamo povedati definicijo konzervativizma, populizma, demokracije, totalitarizma? Prav zato smo razvili portal razgledan.si, ki sam po sebi ne bo rešil ničesar, razviti moramo gibanja, v katerih se pogovarjamo o družbi, portal pa je lahko referenca, kamor gremo pogledat.»

Portal je projekt socialne akademije za večjo in boljšo družbeno pismenost državljank in državljanov
Portal je projekt socialne akademije za večjo in boljšo družbeno pismenost državljank in državljanov © socialna-akademija.si

Koliko smo katoličani aktivni?

Andreja: »Smo celo zelo aktivni. Naredimo veliko dobrega. Pozabljamo pa, da je bila večina v mladinskih skupinah, pri skavtih, animatorji, da (še vedno)pojejo v pevskih zborih in podobno. Vse to je civilna družba. Zelo težko pa to usmerimo v obliko finančne podpore. Jemljemo za slabo, če so omenjene dejavnosti ovrednotene z denarjem. Zakaj smo katoličani proti? Ko se pogovarjamo, ugotovimo, da nis(m)o proti vsem, problem so – kot se je izkazalo v fokusnih skupinah, zagovorniške organizacije. Te naj bi v družbi le mešale meglo. Priznati si je treba, da poleg izobraževalnih in raziskovalnih institucij raziskuje še marsikdo. Kdo je do tega opravičen, se seveda lahko pogovarjamo. Državljani se moramo začeti odločati, kaj želimo sofinancirati in česa ne?«

Via positiva
Carlo Acutis (photo: ) Carlo Acutis (photo: )

Carlo Acutis bo razglašen za svetnika

Papež Frančišek je odobril čudež po blaženem Carlu Acutisu in s tem odprl pot njegovi kanonizaciji, so spočili iz Vatikana. Datum kanonizacije še ni znan.

Člani misijonske ekipe Župnije Rakovnik v studiu Radia Ognjišče (photo: RO) Člani misijonske ekipe Župnije Rakovnik v studiu Radia Ognjišče (photo: RO)

Na Rakovniku praznik župnije in salezijanske skupnosti

Praznovanje 100. obletnice posvetitve župnijske in romarske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani zaznamuje dogajanje, v ospredju katerega sta vzgoja za salezijanske vrednote, krepitev ...