Bomo ostarele preprosto pospremili v smrt? | (foto: Pixabay)
Soočenje pred referendumom: Do kdaj je človek še vreden življenja?
Novice Marjana Debevec
Na Radiu Ognjišče smo v oddaji Pogovor o popoldne pripravili prvo soočenje pred referendumom, na katerem se bomo odločali o našem stališču do samomora z medicinsko pomočjo in evtanazije. Ker gre za zelo široko področje človekovega življenja, so tematiko osvetlili tako predlagatelji zakona, kot tudi njegovi nasprotniki in tisti, ki ljudi v stiskah spremljajo.
Z nami v studiu je bil v imenu predlagatelja zakona dddr. Andrej Pleterski, p. dr. Tadej Strehovec iz Zavoda za družino in kulturo življenja, vodja Ljubhospica Tatjana Fink in nekdanji predstojnik psihiatrične bolnišnice v Idriji Marko Pišljar.
Evtanazija lahko vodi tudi uboja novorojenčkov
Soočili smo stališča za in proti možnosti uvedbe medicinske zastrupitve hudo bolnih in ostarelih. Dr. Pleterski pri tem poudarja, da je zakon namenjen ljudem, ki želijo predčasno končati življenje, njihovim svojcem, ki težko gledajo trpečega človeka in vsem ostalim, da bodo imeli možnost enkrat poseči po tej obliki samousmrtitve.
P. dr. Strehovec pa je opozoril, da uvedba evtanazije vodi do spolzkega klanca.
»Mogoče bi bila v prvi fazi ta medicinska zastrupitev odprta samo za neke hudo bolne odrasle bolnike, oziroma starostnike, kasneje pa – in teh primerov imamo ogromno iz Zahoda, kjer so to uzakonili – se ta zakonodaja širi tudi na otroke, na mladostnike od dvanajstega leta naprej, na dementne, na duševne bolnike, oziroma celo v nekaterih državah, kot na primer v Belgiji imajo celo predlog, da bi dovolili medicinsko zastrupitev tudi za novorojenčke do prvega leta starosti.«
Človek le do neke točke v življenju?
Eno od pomembnih vprašanj, ki se pri tem postavlja, je, kdaj človek izgubi svoje dostojanstvo in je zato bolje, da se ga evtanazira. Dddr. Pleterski je spomnil na njegovo mamo, ki je zaradi protibolečinske terapije veliko spala in tudi halucinirala. »Torej ona je bila človek preden se je ta protibolečinska terapija začela.«
P. dr. Tadej Strehovec je poudaril, da je naloga vernikov na novo osmislimo človeško življenje in človeško dostojanstvo v sodobni družbi. »In da ljudem pomagamo pri osmišljevanju življenja tudi takrat, ko mogoče to življenje potrebuje več pomoči, oziroma več podpore.«
Čas trpljenja in umiranja - čas rasti
Dr. Marko Pišljar je izpostavil misel, da je kraj toliko zdrav, kolikor bolnih, motenih in drugačnih je sposoben sprejeti v svoj krog. »Pogovarjamo se o stiskah, o trpljenju, o smrti, o tem ne vemo kaj dosti. Je pa vsekakor to prostor, v katerem rastemo.«
Tatjana Fink pa je poudarila pomen pogleda svojcev na bolnega ali umirajočega.
»Ali vidijo samo to, kako neenakomerno diha, pa da ni odziva, ker ne more biti več tiste vsakdanje družabnosti, ali pa jim pomeni to, da je v tisti postelji še njihova mama, oče, brat, sestra ali celo otrok. In ko gledaš s temi očmi imeti rad nekoga, takrat ti je vredno, da je še tam, čeprav mu želiš res, da v miru odide.«
