Dobra arhitektura ni modna muha.

Svetovalnica | 12.04.2024, 09:33 Nataša Ličen

Odprte hiše Slovenije, vseslovenski tridnevni arhitekturni festival, letos že petnajstič po vrsti odpira najsodobnejšo slovensko arhitekturno produkcijo, nove in prenovljene arhitekturne projekte ter pomembne stavbe kulturne dediščine. Brezplačno si lahko ogledamo enodružinske hiše, stanovanja, izobraževalne, kulturne, turistične in poslovne stavbe, torej vse arhitekturne tipologije.

Pri organizaciji festivala OHS si sodelujoči iz Zavoda za prostorsko inovativnost - Afront, prizadevajo za uravnoteženi program med javnim in zasebnim. Eva Eržen, arhitektka: "V Sloveniji žal ne zgradimo toliko javnih stavb, kot bi si želeli, kakovostnih šol, knjižnic in podobno, mnogo projektov ostane v predalih. Nekaj vrtcev pa vseeno lahko pokažemo, saj je na tem področju viden velik napredek."

Preko izkušenj v različnih prostorih, ki so kakovostno zasnovani, se največ naučimo in ozavestimo, kaj je dobro kakovostno oblikovan prostor in se znamo tudi v prihodnje bolje odločati.

Festival OHS se letos odvija pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in izpostavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Naslavlja vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje, obstoj in razvoj celotne družbe, vsega živega in narave z namenom iskanja odgovorov o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje. Ta vprašanja predstavljajo najbolj ključne izzive, ki se brez podpornih družbeno-ekonomskih in socialnih politik zgolj z arhitekturnimi idejami ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. Z izpostavljanjem tematike vključevanja in dostopnosti tako postajajo tudi festivalski prostori nosilci izkušnje, ki navdihujejo udeležence, da postanejo »zagovorniki« bolj pravične in vključujoče družbe.

»Zasebna gradnja je za širšo javnost najzanimivejša, ker se z njo obiskovalci poistovetijo. Vidijo, kako živijo drugi, najdejo v tem veliko idej in navdiha. Na festival namreč pride tudi veliko obiskovalcev, ki nameravajo v prihodnje graditi ali prenavljati in iščejo dobrih rešitev, morda kakšen detajl, ali celo priložnost srečanja s strokovnjaki, s katerimi bi sodelovali pri svojem projektu.«

OHS ne postaja samo festival praznovanja arhitekturne ustvarjalnosti in ohranjanja dediščine, ampak spodbuja razmišljanje in dialog o naši skupni zavezanosti pravičnosti, svobodi in solidarnosti.

Vloga arhitekta – ker se je svet zelo spremenil, je tesno vpeta v povezovanje z različnimi strokami

Bistvo festivala Odprte hiše Slovenije je osebna izkušnja o kakovostnem prostoru. Obdani smo z mnogimi lepimi fotografijami, filmi, revijami, ... vendar ob vsem tem ostajamo na določeni razdalji. Festival pa je edinstvena izkušnja na licu mesta pod vodstvom arhitektov in seveda tudi uporabnikov prostora, ko s skupno zgodbo predstavijo zakaj je določen projekt nastal tako dobro. Namen festivala je tudi spodbuditi pogovor, spraševanje o detajlih znotraj prostora. Festivalski nabor različnih stavb je zelo velik, spoznamo različne pristope in principe, specifične gradnje in prenove. Več kot bomo doživeli lažje bomo ozavestili, kaj je dobra arhitektura.«

Festival se pridužuje praznovanju 140-letnice rojstva pomembnega slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. V festivalskem programu bodo zato nekaj vodstev namenili tudi predstavitvi njegovih del.

Zakaj je prišlo do organizacije festivala Odprte hiše?

»Ker smo zaznali, da se v družbi o arhitekturi ne znamo pogovarjati. Arhitektura je pogosto pomaknjena na stranski tir, ali je del samo kulture, umetnosti, čeprav je arhitektura na presečišču, zelo vpliva na družbo in je zelo vpeta v gospodarstvo, zdi se kot bi ne našla svojega pravega mesta. V medijih je arhitektura izpostavljena največkrat zaradi afer, ki se dogajajo v prostoru, ne pa zaradi svoje kakovosti. Slovenci smo znani po samogradnji velikih, več etažnih hiš. Na festivalu pokažemo tudi več prenov starejših objektov, prilagojenih sodobnemu načinu življenja. Veliko bolj trajnostno in smotrno je prenavljati kot graditi na novo. In festival lahko pri tem zelo pomaga.«

Kaj je dobra arhitektura?

»Leta 2010 smo začeli z organizacijo festivala prav z namenom in željo osvestiti širšo javnost, ji dati moč ali samozavest za lažji pogovor o tem, kaj je dobra arhitektura. Da bi spoznali kaj arhitekti in ostali strokovnjaki na področju prostora sploh počnejo, in zakaj jih je vredno poklicati za projekte, obnove, gradnjo.

Čeprav imamo vsako leto nov arhitekturni program festivala, bi rada poudarila, s tem nočemo pokazati, da je arhitektura trendovska. Dobra arhitektura je tista, ki zmore obstati dlje časa, trajnostna arhitektra ni samo tista z vgrajenimi najbolj tehničnimi sodobnimi sistemi, aparati in tako naprej, trajnostna arhitektura je tudi tista, ki jo znamo prenoviti ali posodobiti na način, da jo lahko uporabljamo morda z drugačnim programom še naslednjih petdeset let ali več."

Odprte hiše Slovenije so od februarja 2023 del projekta Open House Europe, ki povezuje 13 evropskih mest in Slovenijo. Projekt želi spodbuditi bolj vključujočo razpravo o arhitekturi kot skupni evropski identiteti in opolnomočiti državljane, da se zavzemajo za kakovostno zasnovano grajeno okolje. Spodbuja dostopnost in izpostavlja dobre prakse v arhitekturi, ki se odzivajo na sodobne okoljske in družbene izzive.

"Bistvo, ki ga želimo predati je tudi to, da festival ni samo "katalog" lepih hiš – čeprav jih (naj)raje gledamo, ampak, da je najbolj kakovostna ali trajnostna arhitektura tista, ki je ne bomo podrli po dvajsetih letih in zgradili novo, temveč jo bomo prenovili na način, ki bo omogočal uporabo naslednjim generacijam, tudi če se bo bivanjski slog spremenil, tudi če se bo v njej spremenil program, tudi če se recimo pogoji za delo, učenje, ... spreminjajo.«

Pogosto se niti ne zavedamo, kakšni materiali so vgrajeni v naše okolje in kako vplivajo na kakovost našega bivanja. Arhitektura nas obdaja - je vse okrog nas, zato je res pomembno kakšna je, iz česa je in kako je zasnovana.

"Arhitektura je medij z možnostjo prilagoditve, ni ujeta v enem trenutku časa, ampak se lahko preobrazi in še naprej služi skupnosti. Letošnji festival ima podnaslov »Arhitektura novih priložnosti«, in ravno s to tematiko skušamo nagovarjati družbeno vlogo arhitekture in njeno vlogo pri ustvarjanju skupnosti. Izpostavljamo tudi stavbe, ki nagovarjajo skupnost, lahko si bomo ogledali soseski, stanovanja za mlade družine, dva lesena vrtca - eden je tudi nagrajen, tako da resnično iščemo in izpostavljamo projekte, ki spodbujajo skupnost k srečevanju, ker se nam zdi, da je to res velik pomen arhitekture."

"Povezana skupnost se morda tudi z določeno družbeno naravnanostjo vedno bolj izgublja, s tem ko vedno bolj izginja tudi javni prostor. Tako javni kot notranji prostor sta enako pomembna, predvsem javne stavbe na festivalu radi poudarjamo, ker morajo biti namenjene čim večji skupnosti, tudi različnim interesnim skupinam, da se počutijo dobrodošle v teh prostorih in tudi opolnomočene za druženje, bivanje, prebivanje in ustvarjanje."

Sindrom bolnih stavb

"To je velika naloga in odgovornost arhitekturne stroke. Morda se ne bi smela tako »pustiti« investitorjem, ampak bolj zagovarjati tudi družbeno noto in vlogo, prav tako pomen zelenega javnega prostora – tudi ta izginja, do potankosti kot vemo se v soseskah zmanjšuje kolikor se lahko javni prostor, za katerega vemo iz preteklih izkušenj, kako pomemben je za igro in druženje otrok, tako nastajajo prijateljstva, in tudi zavedanje, kaj skupnost sploh je. Arhitektura ima možnost to pokazati, ker vpliva na naše obnašanje, absolutno ima to moč, saj nas obdaja na vsakem koraku in nas tudi »vzgaja".

»Osveščeni znamo tudi zahtevati od odločevalcev, ki so zato postavljeni, da nam zagotovijo kakovostni javni prostor. Prva stvar pa seveda je, da začnemo pri sebi doma. Kako si oblikujemo dom, v kakšnih prostorih bivamo? V času kovida se je predvsem pokazalo, da nekateri bivanjski prostori za vse niso primerni, ljudje so začeli bolj razmišljati o zdravju in primernosti prostorov za življenje in delo."