Jože BartoljJože Bartolj
Marko ZupanMarko Zupan
Rok MihevcRok Mihevc
 (foto: PixaBay)
| (foto: PixaBay)

Kdo dela namesto nas?

Komentar tedna | 05.04.2024, 14:24 Lenart Rihar

Nočem drezati ne v stereotipe niti v različna prepričanja, a že leta opažam, da so, ko se enkrat odločijo za akcijo, ženske tudi na družbenem polju nekako bolj pogumne kot moški. Primer, ki mi je iz zadnjega obdobja ostal najbolj v spominu, je denimo filozofinja dr. Ignacija Friedl Jarc, ki je vstala in se oglasila po klavrni vlogi Slovenije, kakršno je odigrala na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Kar nekaj moških je v naši državi, ki imajo primerna intelektualna orodja ali celo poklic in družbeno pozicijo, da bi povedali kaj o tistem dogajanju s filozofom Žižkom, pa nisem zasledil ničesar. Vse previdno molči.

Ta teden je pozornost zbudila Neslovenka J. K. Rowling, avtorica uspešnic o Harryju Potterju. Ko sicer pogledamo v biografije velikih zvezdnic, se te zelo rade končajo z informacijo, da je ta in ta gospa tudi zaščitnica živali oz. takšna ali drugačna aktivistka – pač po dlaki modnih psevdo religij. Teh ne manjka in se kar množijo.

Med najmočnejšimi je podnebna histerija. Ne da bi zanikali morebitne spremembe, ki jih kvarno povzroča človek, je vse bolj jasno, da teh ideologov ne zanima planet, še posebej pa ne človek, pač pa jih moti paradigma, ki je zahodni svet izstrelila v napredek. To je svobodno uresničevanje posameznika, vključno s svobodo govora, participacija vseh državljanov pri izbiranju oblasti in prostotržno gospodarstvo.

Druga, ki z nekaj zakasnitve vse bolj nasilno vdira k nam, je teorija spola. Kam to vodi, kaže Škotska, kjer je v ponedeljek začel veljati zakon, ki kriminalizira sovraštvo na to temo in grozi s kaznijo do sedem let zapora. Dovolj je že »vedénje«, ki kaže na sovražnost, in to na podlagi »verjetnosti«, ne ugotovljene »namernosti«, kot je sicer pri podobni zakonodaji običajno strožji pogoj.

V Sloveniji gre narobe vse preveč stvari, in to skoraj izključno zato, ker šepa modra presoja.

In prav ob uveljavitvi tega zakona se je oglasila avtorica Harryja Potterja. Več ljudi, ki so se v nekem trenutku začeli imeti za ženske, je označila za moške in opozorila, da bo na podlagi tega zakona mogoče kriminalizirati že najbolj osnoven opis biološkega spola. Obenem je povedala, da je trenutno v tujini, in izzvala oblast, naj jo na podlagi njenih izjav in novega zakona kar aretira, ko se vrne v domovino.

To bi ne bilo nič posebnega, če ne bi šlo za tako zelo vplivno gospo, da se je odzval tudi škotski premier in bil nekako prisiljen izjaviti, da ljudi ne bi smeli preganjati zaradi navajanja preprostih bioloških dejstev. Iz tega lahko natančno začutimo, da smo pri tistem kamnu, ki bo izvajanje zakona mogoče obdržal v normalnejših okvirih.

Pisateljico pa hvalimo zato, ker je ena najbogatejših ljudi in bi lahko mirno sedela na lovorikah svoje slave: bodisi tiho ali pa s kakim ležernim prilivanjem olja na prebujensko nasilništvo, kot to radi počnejo drugi mogotci. Morda ni odveč poudariti še to, da je Rowlingova človek liberalnih nazorov, ki pa le vidi, da nekje mora biti meja in se zanjo tudi zavzame.

V Sloveniji gre narobe vse preveč stvari, in to skoraj izključno zato, ker šepa modra presoja. Kar iščite človeka, ki bi razumel, zakaj ima Slovenija na podplatih svojega napredovanja toliko lepila in uteži. Ali človeka, ki bi ne podlegel kateri od histerij. Prebujensko in podnebno smo že omenili.

Potem je tu zamenjava vlog med agresorsko Rusijo in napadeno Ukrajino, tu so bolj ali manj posredni podporniki islamskega terorizma, potem so tu anticepilci, ali denimo ljudje, ki pri migracijah nočejo razlikovati med legalnim in ilegalnim, tu so ljudje, ki se jim zastrupitev starejših ali bolnih ne zdi sporna in tako naprej.

Premalo pa je ljudi, ki bi na podlagi vsega tega videli prelomne in nevarne čase. Ki bi kot škotska pisateljica tvegali nekaj lagodja in razložili vsakomur okrog sebe: tu je meja, dovolj!

Komentar tedna
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...