Leninovski zdravstveni sistem?

Spoznanje več | 02.04.2024, 10:58 Tanja Dominko

Stavke zdravnikov še ni konec, začel se je že njen 12. teden, s čimer tokratna vlada podira nov rekord v pogajalskem neuspehu. Da vlada ščiti svoje parcialne interese in da zaostrovanje z njene strani ne bo obrodilo sadov, sta ocenila oba sogovornika v oddaji Spoznanje več, predsodek manj dr. Dejan Verčič in Miran Videtič.

Leninovsko upravljanje zdravstvenega sistema

Prvi, ki sicer v pogajanjih z vlado pomaga na strani FIDESA, opozarja, da sistem, kot ga imamo, preprosto ni več vzdržen, se je izpel. »Imamo po eni strani zelo centralistično planiranje, rekel bi celo leninovsko upravljanje zdravstvenega sistema iz začetka prejšnjega stoletja, kjer imamo monopolno zavrovalnico, ki na začetku leta za javne bolnišnice vnaprej opredeli, kaj in koliko smejo delati. Potem imamo celoten sistem nagrajevanja organiziran tako, kot da gre za državno birokracijo, kjer je pomembno, na kateri stopnički stojiš. In na ta način ni mogoče motivirati ljudi, ki so pripravljeni več delati.«

Stavka se je zataknila kot kost v grlu

Dr. Verčič tudi poudarja, da zdravniki še vedno delajo, čeprav teče stavka. »Skratka, zdravniki ne stavkajo tako, da ne delajo, ampak da delajo.« Nad tem se je čudil tudi premier Robert Golob, ugotavlja sogovornik, a rezultatov ni. Ta stavka se bo po njegovi oceni vladi zataknila kot kost v grlu. Tudi Videtič meni, da se do zdravnikov obnaša preveč pišmeuhovsko, preveč se zanaša na to, da če bodo ti odšli, bodo prišli drugi z Balkana. »Sam veliko hodim po Balkanu, pa vem, da iz Srbije, iz Bosne ali kjerkoli drugje prvi razred oziroma zdravstvena elita ne bo končala v Sloveniji. Verjemite mi, v Ameriki, Zahodni Evropi, celo v arabskem svetu ali pa v Rusiji imajo neprimerno boljše pogoje za svoje delo.« V nadaljevanju sta bila kritična tudi do monopola, ki ga ima Zavod za zdravstveno zavarovanje, saj da ideja o takem centralističnem upravljanju ne more uspeti.

Skratka, zdravniki ne stavkajo tako, da ne delajo, ampak da delajo.

Resne težave v delovanju koalicijskih strank?

V oddaji smo se dotaknili tudi nedavnega protestnega shoda, njegovega naboja in sporočila vladi, komunikacijske strategije vlade in vpliva družbenih medijev, razpada tradicionalnih medijev in pomanjkanja zastavljanja pravih vprašanj, napovedovanja referendumov, pa tudi evropskih volitev.

Oba sogovornika čudi, da sta le SDS in NSI predstavili svoje kandidate za evropske volitve, ostale stranke oklevajo. »Glede na to, kako blizu volitev smo, to kaže resne težave tako v delovanju teh strank in na relativno neodgovornost do državljanov. Sam bi pričakoval razprave o prihodnosti Evrope že danes.« Tako dr. Verčič, Videtič bi pričakoval, da bodo stranke na ta kandidatno listo uvrstile neke eminentne kandidate, sploh ob dejstvu, v kakšni krizi je Evropska unija. Sam za listi, ki sta že znani, pravi, da sta v dani situaciji dali na listo najboljše možne kandidate, da sta obe dobro sestavljeni.

Je Tonin nastavil sebi Kavelj 22?

Kaj pravi dr. Verčič? »Pri SDS-u se mi zdi, da gre za jasno nadaljevanje obstoječe politike, skratka nobenih presenečenj. Medtem ko se pri NSI-ju odpira več vprašanj. Na nek način bi glede na imena, ki so jih dali na listo rekel, da so praktično dali vse žetone v eno košaro, skratka stavijo na vse, in poraz na teh volitvah bi bil hud poraz stranke kot celote in njenega sedanjega vodstva. Za predsednika stranke Tonina pa se mi zdi, da je z uvrstitvijo na prvo mesto te liste pravzaprav samemu sebi nastavil Kavelj 22, kot bi temu rekli. Kakorkoli se zadeva izide, ne bo ugodno za njega. Če volitve izgubi, je poraženec in bo moral odstopiti kot predsednik stranke. Če na volitvah zmaga, bo moral iti v Bruselj in je tudi vprašanje, kako bo uspel to stranko pripraviti za naslednje državno zborske volitve. Obstaja še tretja možnost, da je pravzaprav odhod Mateja Tonina v Bruselj sporazumen znotraj nekega širšega kroga v stranki, pri čemer je to njegov eleganten umik z mesta predsednika stranke, zato ker je stranka pač ugotovila, da se mora za naslednje državnozborovske volitve pripraviti z novim predsednikom.«

 Če volitve izgubi, je poraženec in bo moral odstopiti kot predsednik stranke. Če na volitvah zmaga, bo moral iti v Bruselj in je tudi vprašanje, kako bo uspel to stranko pripraviti za naslednje državno zborske volitve.

Prisluhnite posnetku celotne oddaje, v kateri smo se dotaknili tudi dogajanja v SD.