Slovenija v februarju | (foto: Arso)
Nadaljevali se bodo nadpovprečno topli meseci
Slovenija Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija
Naša civilizacija se nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem, je ob razglasitvi rekordno vročega februarja na globalni ravni sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. O tem, da je bilo v Sloveniji podobno je za Radio Ognjišče dejal vremenoslovec Blaž Šter.
"Februar je bil kar za 5,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Največji odklon od kateregakoli meseca v zgodovini meritev. Po domače. Še nikoli ni bilo toliko rdeče barve na tem zemljevidu. Na srečo je bila zima in ne poletje," poudarja Šter.
Februar je bil kar za 5,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Največji odklon od kateregakoli meseca v zgodovini meritev. Po domače. Še nikoli ni bilo toliko rdeče barve na tem zemljevidu. Na srečo je bila zima in ne poletje.🌡️ pic.twitter.com/7XfCcW3Mfk
— Blaž Šter (@vremenolovec) March 5, 2024
Služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) je potrdila, da je bil februar na globalni ravni za 1,77 stopinje toplejši od ocen za predindustrijsko obdobje med letoma 1850 in 1900
S tem se je nadaljeval več kot leto dni trajajoč trend mesecev, ki za najmanj 1,5 stopinje presegajo predindustrijske ravni, kar je meja, ki so si jo leta 2015 zadale države podpisnice pariškega podnebnega sporazuma.
Hkrati je bil letošnji februar deveti zaporedni mesec z rekordno temperaturo. Za Evropo je to druga najtoplejša zima od začetka meritev.
Direktor direktor službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Carlo Buontempo je za francosko tiskovno agencijo AFP nove meritve komentiral z besedami, da se "naša civilizacija nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem". Kljub temu, da Copernicus podatke neposrednih meritev beleži samo od 40. let prejšnjega stoletja, pa je mogoče priti do takšnega sklepa z obstoječim znanjem o stanju podnebja v preteklosti.
Večina prebivalcev ekstremne vremenske pojave pripisuje podnebnim spremembam
Ekstremni vremenski pojavi so po mnenju 73,2 odstotka vprašanih posledica podnebnih sprememb, kaže raziskava Slovensko javno mnenje. Da vremenski pojavi niso povezani s podnebnimi spremembami, saj se je to dogajalo tudi v preteklosti, pa jih je prepričanih 19 odstotkov, poroča STA.
V raziskavi so anketirance spraševali, ali so poplave avgusta lani pustile čustvene posledice na njih. Skoraj 40 odstotkov jih ni imelo čustvenih posledic, blage posledice jih je čutilo 35,8 odstotka, 15 odstotkov pa še kar zmerne čustvene posledice. Hude čustvene posledice jih je imelo 1,7 odstotka.
Če bi njihov dom veljal za ogroženega, bi se bilo 27,1 odstotka vprašanih pripravljenih preseliti znotraj istega kraja ali občine, znotraj iste regije 30,5 odstotka, kamorkoli znotraj Slovenije pa 17,2 odstotka.7,2 odstotka se jih ne bi bilo pripravljenih preseliti.
Še posebej je bila topla prva polovica februarja, ko so globalne povprečne temperature štiri dni zapored za dve stopinji presegle predindustrijske ravni. To je še posebej izjemno, ker so tak dnevni ekstrem znanstveniki sploh prvič zabeležili pred nekaj meseci.
Poleg globalnega segrevanja kot posledice človekovih aktivnosti, k rekordnim temperaturam letos prispeva tudi aktualen naraven podnebni vzorec El Nino. Buontempo ocenjuje, da bo ta pojav, ki privede do otoplitve površja Južnega Pacifika, minil do začetka poletja na severni hemisferi. Zaradi tega je možno, da se bo trenutni trend rekordov prekinil, leto 2024 pa morda ne bo najtoplejše od začetka meritev.
