Dr. Valentinčič o problematičenosti predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ

NSi v primeru sprejetja predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v posvetovalni referendum

STA - DZ bo prihodnji teden obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ. V NSi so na predlog zakona vložili vrsto dopolnil, saj menijo, da je zakon ustavno sporen. Če dopolnil ne bodo sprejeli, pa bodo vložili zahtevo za posvetovalni referendum, so poudarili na novinarski konferenci NSi.

Po besedah poslanca Aleksandra Reberška so si v NSi ves čas prizadevali za boljšo integracijo tujcev, čemur pa predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ ne sledi. Zakon je tudi v neskladju z ustavo, na kar je opozorila že zakonodajno-pravna služba DZ (ZPS), je na današnji novinarski konferenci poudaril Reberšek.

Slovenska ustava po njegovih besedah zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti. Za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji pa v ustavi po mnenju ZPS ni podlage, je poudaril.

V NSi so nad predlogom zakona zgroženi, menijo tudi, da je predlog v nasprotju z interesi Slovenije in njenih državljanov. Predlog namreč med drugim predvideva, da bo moralo ministrstvo za šolstvo za otroke pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v osnovnih in srednjih šolah omogočati brezplačno učenje njihovega maternega jezika in kulture.

To pomeni, da se bodo "albanski otroci učili albansko, srbski otroci srbsko, bosanski bosansko", je naštel Reberšek. V NSi se ob tem sprašujejo tudi, zakaj posebna privilegirana obravnava narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije.

Po mnenju NSi bi moralo biti državi v interesu, da pomaga otrokom, da se čim prej naučijo slovenskega jezika, kar je danes v osnovnih in srednjih šolah zelo resen problem.

"Številni otroci, predvsem iz Kosova in Albanije, v šolah ne znajo slovensko, izvedba pouka je zelo otežena, standard znanja pada, tem otrokom pa se dogaja zelo velika krivica, ker jim država ne omogoči, da bi se pred vključitvijo v šolo lahko naučili slovenskega jezika. Na to opozarjajo številni učitelji, ravnatelji, župani, starši," je poudaril Reberšek.

V Novi Sloveniji so na predlog zakona vložili več dopolnil. Z njimi med drugim predlagajo črtanje vseh členov zakona, ki niso skladni z ustavo, ministrstvo za šolstvo pa zavezujejo k izvedbi tečajev za učence in dijake, katerih materni jezik ni slovenščina. Predlagajo tudi, da ministrstvo za notranje zadeve organizira dodatne tečaje učenja slovenščine in spoznavanja slovenske kulture za odrasle.

Če koalicija dopolnil NSi v drugi obravnavi predloga zakona ne bo sprejela, bodo v Novi Sloveniji vložili pobudo za posvetovalni referendum. Prepričani so namreč, da bi si morali v Sloveniji prizadevati za integracijo tujcev in "da se mora vsak tujec, ki pride živet v Slovenijo, naučiti slovenskega jezika in sprejeti našo kulturo in običaje", je še poudaril.