S. Barbara Poredoš: Brezbrižnost presežemo samo z ljubeznijo, ki prihaja od Boga
Svetovalnica | 04.01.2024, 14:09 Mirjam Judež
Brezbrižnost je širok pojem, ki se lahko hitro razraste v tkiva družbe. Sredi januarja bo zaživel program: Stop, brezbrižnost! Več o njem sta povedali s. Barbara Poredoš in sodelavka Zavoda Dominika Ema Kregar. Z njima se je pogovarjal Blaž Lesnik, ki ju je najprej pobaral po vtisih novoletnega srečanja mladih iz vse Evrope. S. Barbara: »Srečanje ni samo enkraten dogodek, je proces, ki še živi. Gostile smo skupinico deklet s Poljske in Zamejske Slovenije. Je dogajanje, gibanje Sv. Duha, ki je zelo živo, še deluje v mladih in v nas, gostiteljih, v skupnosti. Dekleta so živela skupaj z našimi študentkami v študentskem domu, kjer so jih naše študentke lepo gostile. Gre za sinodalno pot, poživitev.« Ema pa dodala: »Gostiteljstvo je predvsem nas, gostitelje, obogatilo. »Posvojila« sem ljudi, kar 10 smo jih sprejeli, ki so prišli k meni. Bili smo velika slovanska družina: Poljaki, Čehi in Ukrajinci. Ugotovili smo, da imamo eno skupno besedo: žaba. :)
S. Barbara, kako je prišlo do ideje o programu Stop, brezbrižnost?
S. Barbara: »Že dlje časa smo se sestre Hčere Marije Pomočnice in sodelavke spraševale v Zavodu, kaj lahko me naredimo. Opazovale smo dejansko stanje duha mladih, kako živijo, katere so njihove vrednote, kaj jim pomenijo v življenju. Videle smo, da je veliko kali dobrega v njih, hkrati pa določene stvari še niso razvite ali se razvijajo v napačno smer. Med mladimi je veliko individualizma, oblik brezbrižnosti na različnih področjih, čisto vsakdanjih. Poplave v avgustu so bile dodaten povod za to, da smo se vprašale, kaj lahko konkretnega naredimo na naš salezijanski in ženski način. Staknile smo glave in molile, da bi res znale brati znamenja današnjega časa in potreb današnjih mladih, kje duh veje in tako začele konkretno oblikovati ta program.«
Ema, brezbrižnost je širok pojem. Kam vse želite poseči?
Ema: »Želimo predvsem izpostaviti štiri točke: brezbrižnost do Boga Stvarnika, brezbrižnost do bližnjega, do sebe in brezbrižnost do Stvarstva. S tem programom bi rade dale v razmislek, kako sem lahko manj brezbrižen do Stvarstva in preko dne npr. do soanimatorja, otroka, ki je prišel, starša, do tistega, ki ga bomo šli obiskati …«
Kako smo lahko brezbrižni do sebe?
Ema: »Z lahkoto. Koliko spim? Kako jem? Koliko se gibljem? Kako skrbim za svoje telo, da se lahko to telo daruje za drugega človeka? Če slabo skrbim za sebe, težko daš naprej. Izpostavila bi osnovne potrebe, za katere kdaj slabo skrbimo. Smo delavni, pridni, pa zmanjka časa za spanje. Tu je še brezbrižnost do svoje duše. Kako skrbiš za dušo? Koliko moliš? Koliko razvijaš to, kar je v tebi, svoje talente? Hitro smo brezbrižni do sebe.«
Novoletnim sklepom dodajate še duhovni vidik. Program ste razvijali lani jeseni, luč sveta bo ugledal v drugi polovici januarja. Zakaj ravno tedaj?
S. Barbara: »Januarja v salezijanski družini praznujemo določene za nas pomembne praznike svetnikov. Ena teh je mlada svetnica bl. Laura Vicuna, ki je umrla pri rosnih 12 letih. 22. januarja bo 120 let od njene smrti. Njeno življenjsko vodilo je bilo, da noče biti brezbrižna. Tudi ona je doživela poplave, zbolela in umrla zaradi tega, ampak je lahko spodbuda za vse mlade, kaj pomeni, ko človek v težkih situacijah najde upanje v Gospodu. 31. januarja praznuje naš ustanovitelj Janez Bosko, ki je celo življenje posvetil mladim, želel, da bi bili dobri kristjani, pošteni državljani, da bi zmanjševali brezbrižnost in hkrati vnašali več Ljubezni v ta svet.«
Najbolj nagovoriš človeka osebno, v stiku, ki ga želimo vzpostaviti z različnimi župnijami, pa tudi v stiku z vsakim mladim.
S. Barbara, kako se boste trudili zaustavljati razraščanje brezbrižnosti?
S. Barbara: »Tekom programa želimo spodbujati mlade, izvajalce programa, da so pozorni drug na drugega, tudi nase in na Boga. Konkretno to pomeni, da mlajši poskrbijo za starejše, da pogledajo, če so dovolj oblečeni, kako ravnajo s hrano, da se hrana, ki ostane od kosila, porabi za popoldansko malico. To so majhni koraki, a zelo pomembni. En vidik je včasih zanemarjen v pastoralnih programih za mlade: skrb za tiste, ki so fizično odsotni. Molitev za naše drage, pokojne, misel na zanamce, ki pridejo na ta svet. S tem povezana je tudi skrb za okolje.«
Pravite, da boste prišli tudi na župnije. Kaj to pomeni?
»Program je spisan, premišljen, ima določene cilje za celostno rast mladih udeležencev, predvsem osnovnošolskih otrok. Vsi cilji, koraki, metode so predstavljene v digitalni knjižnici, ki bo sredi januarja objavljena na fma.si. Kdor želi, lahko pridemo tudi v župnijo, z veseljem se bomo odzvale in predstavile ta način izvedbe in delovanja tistim, ki bodo program izvajali naprej. V to so vključeni mladi, odrasli, animatorji, to je lahko program za vzgojitelje, katehiste, tudi tiste, ki so malo bolj oddaljeni od Cerkve. Želimo, da nagovori čim več ljudi, potem pa si želimo, da bi tudi oni vključevali druge sodelavce, povabili udeležence: osnovnošolske, predšolske otroke, da se vsak čuti del dogajanja.«
Vsem bi položila na srce, da Bog ni brezbrižen do nas, On skrbi za nas, nas ozdravlja, vodi, ljubi, spoštuje, nam daje moči. Ko se tega zaveš, lahko to poneseš naprej.
Ema, program naj bi se izvajal na uri verouka ali preko celega dne.
Ema: »Prvotno smo si zamislili, da bi bil to nek oratorijski dan od jutra do poznega popoldneva. Ta oblika je mnogim poznana. Pomislili smo, če župnije že imate animatorske skupine, je to popolna priložnost za to, da program izvedete, morda med zimskimi počitnicami. Če te možnosti ni, pa ga lahko katehistinje izvedejo pri verouku. Narejena je kateheza za mlajše in starejše šolarje, za celo osnovno šolo.«
Bo lahko ta program katehist izvedel sam ali z vašo pomočjo?
S. Barbara: »Mi smo na voljo. Prednost domačih katehistov, ki izvajajo program na terenu, je, da oni mlade bolje poznajo od nas, me pa bolje poznamo vsebine, način, pristop. Lahko se izvede na oratorijski način, preko igre, delavnic, na življenjski način. Ni samo verouk, kateheza v ožjem smislu, ampak v najširšem pomenu besede. Zaželeno je sodelovanje. Če nekdo samo prebere z lista, kar smo pripravili, ni dovolj. To naj bi bil prenos vsebin v odnosu preko konkretnih dejavnosti.«
Mislite, da se po eni veroučni uri tega programa lahko zaustavi brezbrižnost?
S. Barbara: »En delček tega semena se vrže v zemljo, brez tega semena ne bi bile dodatne rodovitnosti. V to verjamemo. Vsak mali delček prispeva k zmanjšanju brezbrižnosti. Naš namen je, da se preko majhnih ali večjih župnijskih občestev to širi, da smo me samo posrednice, da program podpiramo molitveno in na ta način spremljamo druge.«
Verjetno je največji izziv pridobiti čim več mladih, ki so v svojih kotičkih za ekrani.
Ema: »Veliko se jih skriva v kotičkih, veliko pa je zelo zagnanih, pa nimajo iz kje črpati za naprej. Naši prvi naslovniki so zagnani mladi, tisti, ki v svojih župnijah znajo priti do tistih, ki se skrivajo za mobiteli, računalniki in jim prinesejo novico. Zagnani mladi so v vsaki župniji. Računamo, da bodo sprejeli to idejo in jo ponesli naprej.«
Zgled najbolj vleče. Že papež Pavel VI. je rekel, da svet potrebuje zgled, ne pa toliko učiteljev, ki bi samo govorili.
Program je namenjen osebnemu nagovoru, nagovarjate posameznike.
S. Barbara: »Družba se spreminja prek posameznikov. Vsak je poklican k odgovornosti, da živi Ljubezen, nasprotno držo od brezbrižnosti. Želimo si nagovarjati posameznika, pa tudi širše. Verjamemo, da je vsak poklican, da širi pozitivno sporočilo Kristusa, ki je prvi pokazal, kaj pomeni skrb za drugega, zase in za Boga. Papež Frančišek pravi: Ljubezen ne prenese brezbrižnosti. Vsak v svojem okolju je lahko misijonar, živi vrednote, za katere čuti, da so prave, da vodijo v Življenje. Najbolj nagovoriš človeka osebno, v stiku, ki ga želimo vzpostaviti z različnimi župnijami, pa tudi v stiku z vsakim mladim. Zgled najbolj vleče. Že papež Pavel VI. je rekel, da svet potrebuje zgled, ne pa toliko učiteljev, ki bi samo govorili.«
Ema, zakaj ste se odločili, da sodelujete v tem programu?
Ema: »Najlažje je reči: Ne grem se tega, grozno je, to ne pelje nikamor. Potem se zapreš sam vase. Izziv je biti drugačen, se odločiti, da bom živel Ljubezen do konca. Če bereš medije, misliš, da je konec sveta, če bereš Sveto pismo, hodiš k maši, poslušaš Božjo besedo, vidiš, da smo odrešeni, ne pogubljeni. Odvisno je od mene, s čim se polnim, kako bom izživel Ljubezen do drugega. Pogum vsem, ni tako grozno! Mi gremo naprej in s tem programom kažemo, da je upanje, da je ljudem mar.«
Program: Stop brezbrižnosti! se bo izvajal po župnijah z animatorji. Kaj pa, če ni animatorske skupine?
S. Barbara: »Potem dobrodošli pri nas, v naši hiši, kjer z veseljem sprejmemo mlade izvajalce programa, animatorje. Prvi program se bo pri nas odvijal med 19. in 21. februarjem, v času zimskih počitnic, tam bomo gradili mostove drug z drugim in z Bogom. Dobrodošli, da postanete del tega gibanja. Prijavnice za udeležence so na fma.si, povabljeni tudi animatorji (vsaj srednješolci), pri nas je možnost prenočitve. Med udeleženci bomo veseli osnovnošolcev iz vseh razredov, tudi predšolskih otrok.«
Papež v svoji okrožnici poudarja odnos do ljudi.
S. Barbara: »Eno naših glavnih izhodišč pri snovanju tega programa je papeževa okrožnica Hvaljen moj Gospod, kjer je govora o celostni ekološki duhovnosti. Tudi odnosu do Stvarnika, ne samo do stvarstva, ki ga je Bog ustvaril. Zajema odnose na vseh ravneh. Človek je ne samo telesno, duševno bitje, je tudi duhovno bitje. Skušamo nagovoriti potrebe celotnega človeka, v medsebojnem mreženju lahko odgovorimo na predlagane cilje.«
Ema: »Vodi nas čudovit svetopisemski odlomek, kako prijatelji prinesejo hromega pred Jezusa, ga predenj spustijo kar skozi streho. Potem imata dialog, On ugotovi, da mladenič rabi odpuščanje in potem ga še ozdravi, da hodi in gre naprej. Vsem bi res položila na srce, da Bog ni brezbrižen do nas, On skrbi za nas, nas ozdravlja, vodi, ljubi, spoštuje, nam daje moči. Ko se tega zaveš, lahko to poneseš naprej.«
S. Barbara: »Kristjani verjamemo, da egocentričnost, brezbrižnost presežemo samo z Ljubeznijo, ki je zunaj nas. Ta vir Ljubezni prihaja samo od Boga.«