Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Petra StoparPetra Stopar
Dr. Dejan Verčič in Miran Videtič (foto: osebni arhiv / Rok Mihevc)
Dr. Dejan Verčič in Miran Videtič | (foto: osebni arhiv / Rok Mihevc)

Bilo je mokro, zmedeno, zamujeno, neizpolnjeno, izgubljeno

Spoznanje več | 03.01.2024, 13:24 Tanja Dominko

V letu 2024 se nadaljuje niz oddaj Spoznanje več, predsodek manj. Gostje ostajajo bolj ali manj enaki, tu in tam pa bomo povabili tudi kakšen svež obraz. V prvi letošnji oddaji sta bila z nami na daljavo politični komentator Miran Videtič in dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Kar nekaj kritičnih besed sta izrekla o delu vlade, slišali smo, da bi morala civilna družba, kot so univerze, SAZU in podobne ustanove, postati glasnejša in se opogumiti v javnih razpravah o prihodnosti države, saj da se je ta znašla v mrtvem teku, ki ji vsakokrat vlade kratkega veka in brez vizije jemljejo zagon.

Videtič o letu 2023: neizpolnjeno, izgubljeno, razdeljeno

»To je bilo leto izgubljenih priložnosti. Tonemo na zdravstvenem področju, tonemo na oskrbi starejših, tonemo na praktično na vseh zadevah, po drugi strani pa poslušamo vladne predstavnike, da so sprostili družbo.« Videtič pravi, da sam ni bil še nikoli deležen večjega razslojevanja in razlikovanja kot v tem mandatu. Kritičen je tudi do največje vladne stranke, ki da je »brez vonja, brez okusa, brez programa in je pravzaprav prevzela besednjak in ideologijo najmanjše vladne stranke Levica.« Smer, v katero nas pelje, po njegovi oceni ni dobra, zato se boji, da drvimo v prepad.

Dr. Dejan Verčič, profesor s katedre za odnose z javnostmi na FDV, je prav tako kritičen do aktualne vlade in do navedb premiera, ki je dejal, da je bila vladna ekipa tako številčna zato, da bi lahko povečala razvojni potencial, ampak da v kriznih situacijah to očitno ni prava oblika. Verčič je ob tem poudaril, da »izgovarjanje na krize vladam enostavno ne bi smelo biti dovoljeno. Vlade imamo med drugim tam zato, da nam pomagajo peljati barko tudi skozi neurja.«

Izgovarjanje na krize vladam enostavno ne bi smelo biti dovoljeno. Vlade imamo med drugim tam zato, da nam pomagajo peljati barko tudi skozi neurja.

Verčič o letu 2023: mokro, zmedeno, zamujeno

Dr. Verčič opaža, da imamo v v tem trenutku  »dominacijo levih vlad brez politikov in pa občasne desne vlade, ki sicer imajo politike, ampak niso sposobne vzpostaviti neke stabilnosti. Ti ljudje, ki pridejo z vseh vetrov, tako kot so se zdaj spet nabrali, ne razumejo prav, kje so, za kaj so odgovorni, kaj bi se moralo tukaj narediti. Človek se vpraša, a jim res gre samo za plače in da preživijo ta mandat, nekako osebno preživijo in svoje osebne zadeve rešujejo.« Razočaran je, ker ne vidi vizije razvoja Slovenije.

Miran Videtič je šel še korak dlje in se vprašal, ali si Slovenci sploh državo zaslužimo. Kot namreč opaža,  »smo bolj usmerjeni k temu, kako prevarati to državo, kako majčkeno manj davka plačati, pa majčkeno manj česarkoli, pa mogoče kaj vzeti. To sicer kaže tudi na neko balkansko dušo, ampak za razliko od Balkana smo manj pripadni državi.« V nadaljevanju je ob naštevanju nekaterih akutnih težav dodal, da bomo morali kot družba ojačati zavest in hvaležnost, da imamo nekaj, kar so naši dedje želeli, pa jim ni bilo dano. »Če pogledamo v svet, koliko je nacij in koliko je držav, ugotovimo, da mnoge nacije nimajo svoje države, mi jo pa imamo in jaz mislim, da bi vseeno morali to ozavestiti in nadaljevati na tej poti.«

Usodne zadeve, s katerimi se nihče ne ukvarja 

Oba sta se strinjala, da so bistveni cilji, povezani z vključevanjem v zunanjepolitične povezave, izpolnjeni, zdaj pa je nastala praznina, ki se kaže tudi v tem, da se nič v državi ne premakne. Verčič je zaskrbljen: »Bistveni cilji so izpolnjeni, tavamo nekje v praznini,« je dejal Videtič. Verčič pa ugotavlja, da smo v zadnjih 15. letih zelo malo naredili kot država, nobenega velikega projekta, ki bi ga fizično lahko prijeli, ni. Gradimo NUK 2 že trideset let, čeprav je relativno preprosta zadeva, vsi vemo, kje naj bi stala, projekti so že zdavnaj narejeni, denar že zdavnaj zagotovljen, ni razloga, da je ni. Enako velja za UKC v centru Ljubljane, ki razpada. Nimamo sodne palače in cele vrste zadev, ki bi jih kot država morali urediti. Gre za usodne zadeve, s katerimi se nihče ne ukvarja. Precej je bilo govora o pokojninski reformi in oskrbi starejših, ampak v temelju teh problemov imamo demografijo. Imamo resne demografske probleme in ta družba bo postajala vedno bolj nestabilna, ker bo prisiljena na veliko uvažati ljudi, ki bodo za nas na stara leta skrbeli v domovih za starejše, ki bodo delali v bolnišnicah kot medicinske sestre in tehniki in tako naprej in tako naprej. S tem se sploh ne ukvarjamo.«

Smo eno majhno mesto sredi nekega velikega vrenja, ki se dogaja okoli nas, ampak moramo poskrbeti za to, da bomo Slovenci in vsi, ki živimo v Sloveniji, enostavno spodobno živeli in preživeli in da nas ne bo kaj preveč tolklo po glavi in da nas ne bo povozilo.

Ideološko zagnanost pretopiti v infrastrukturne ali ekonomske projekte

V nadaljevanju je omenil tudi problem zastoja pri gradnji železniške infrastrukture. »Mi bomo morali železnico urediti, ker sicer bo cel svet mimo potoval, mi se bomo pa s kočijami vozili. Smo eno majhno mesto sredi nekega velikega vrenja, ki se dogaja okoli nas, ampak moramo poskrbeti za to, da bomo Slovenci in vsi, ki živimo v Sloveniji, enostavno spodobno živeli in preživeli in da nas ne bo kaj preveč tolklo po glavi in da nas ne bo povozilo.« Videtič dodaja, da če bi ta vlada znala svojo ideološko zagnanost pretopiti v infrastrukturne ali ekonomske projekte, bi se gotovo kaj premaknilo, omenil je prometne povezave. »Ampak tudi tega ni. Bela krajina je odsekana. Koroška prav tako. Nič se ne premakne.«

V oddaji smo spregovorili tudi o pomenu izobraževanja politikov, o tem, kdo so danes šolani politiki, pri čemer je dr. Verčič omenil Boruta Pahorja in Janeza Janšo, ki pa da sta oba »poduporabljena«. Spregovorila sta tudi o pomenu družbenega dogovora o viziji države, o vlogi civilne družbe, žensk v politiki in nastajajočih strankah. Prisluhnite posnetku.

 

Spoznanje več
Damijana Medved (photo: Rok Mihevc) Damijana Medved (photo: Rok Mihevc)

Katera je vaša najlepša slovenska beseda?

Leta 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali ...

Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay) Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay)

O časovnih prepovedih gnojenja

Z gnojenjem zemlji vračamo hranila, ki jih v času vegetacije gojene kmetijske rastline porabijo. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov predpisuje, da se v zimskem ...

Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek) Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek)

Kačo namesto psa?

V studiu smo poleg Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo gostili tudi rdečerepega udava Feliksa in bradato agamo Tineta. Aleš Abram poudarja, da se eksotičnih živali držijo ...