Macesnova gorica - slovenski Katin

28.10.2022, 18:21 Jože Bartolj

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila danes slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske, kvarteta trobil policije in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. Žakelj je ob tem ocenil, da gre za tragičen čas slovenske zgodovine in da bi bilo ne glede na medsebojne razlike prav, da se žrtev spomnimo, kar vidi tudi kot korak k spravi.

Arheološka dela na največjem morišču pobitih Slovencev po koncu druge svetovne vojne pri nas, so bila zaključena sredi oktobra. Našli so ostanke preko 3200 žrtev. Te bodo trenutno shranili v depoju v Kočevju.

Izkopavanja v več etapah so potekala tri leta. Skupno so odvozili okoli 2800 kubičnih metrov materiala, ki je nastal ob večkratnih miniranjih. Ta so se vrstila še sredi petdesetih let, se pravi več kot 10 let po koncu druge svetovne vojne, saj so nekdanje komunistične oblasti hotele kraj prikriti za vsako ceno. Kraj je ostal prikrit tudi ob prvih spravnih slovesnostih v začetku 90-let, čeprav so bili takrat nekateri storilci še živi in bi o kraju lahko povedali. Da gre za slovenske žrtve pričajo številni odkriti kržci in svetinjice Marije pomagaj z Brezij.

Arheologe je med delom oviralo uhajanje radona iz jame, prav tako pa tudi številna neeksplodirana ubojna sredstva, ki so jih storilci zmetali v jamo. Žrtve so po besedah arheologa Luka Rozmana, ki je vodil izkopavanja pri Macesnovi gorici, pripeljali na rob brezna, od koder so jih nato med streljanjem pahnili v brezno 16 metrov globoko. Okoli 40 žrtev je streljanje in padec preživelo, a nato niso našle izhoda iz jame. Nekaterim pa je to uspelo in so o dogajanju napisali pričevanja.

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc je povedal da naj bo "grobišče pod Macesnovo gorico spomin in opomin, da se kaj takega, kar se je dogajalo po drugi svetovni vojni, med Slovenci več ne bo ponovilo, ne glede na to, v kakšnih težkih preizkušnjah se bomo kot narod znašli." Po skoraj 80 letih je po njegovih besedah čas, da premagamo medsebojne različne poglede in žrtvam omogočimo dostojen pokop. Za raziskovanja grobišč skrbi Komisija Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč, ki po besedah dr. Ferenca od leta 2015 lahko znova dela in za raziskave dobi tudi nekaj denarja. Si pa skupaj z vodjo komisije dr. Jožetom Dežmanom želita, da bi za vse najdene žrtve v Sloveniji našli skupno mesto pokopa. Sorodniki žrtev si po njegovih besedah želijo, da bi bilo to na ljubljanskih Žalah, kjer pa se mestne oblasti izgovarjajo, da ni prostora. V resnici pa še vedno vztrajajo pri ideološki delitvi mrtvih, kot je že večkrat poudaril župan Zoran Janković, ki je povedal, da dokler bo v Ljubljani on župan, tam ne bo domobranskih grobov.

Ob tem naj povabimo še na komemoracijo za žrtvami Macesnove gorice, ki bo v ponedeljek 31. oktobra ob 11. uri v župnijski cerkvi v Kočevju. Sv. Mašo bo daroval novomeški škof dr. Andrej Saje.