Strokovnjaka pred komisijo DZ ocenila, da trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna

Novice | 23.01.2024, 20:17 Robert Božič Slovenska tiskovna agencija

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) po besedah biologa Andreja Uršiča še vedno smatra, da trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna, saj povečuje tveganje ogroženosti za oskrbo Ljubljane s pitno vodo. Tudi hidrologi menijo, da obstajajo tehnologije in sredstva, da bi ta kanal potegnili drugje, je dodal profesor Mihael Brenčič.

Tak kanal, kot je C0, po besedah Uršiča z NIJZ sodi izven vseh vodovarstvenih pasov. Kot je izpostavil v današnjem zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj se zgodi, če kljub vsem predvidenim zaščitnim ukrepom pride do take poškodbe kanala, da bi prišlo do onesnaženja črpališč Kleče in Šentvid. Kako bi se Ljubljana oskrbovala s pitno vodo, če se ti vodni viri izključijo iz oskrbe?

Ob tem je izpostavil, da je treba nadomestno oskrbo za Ljubljano oziroma katerikoli kraj zagotoviti v 24 urah. "Tu govorimo o oskrbi več kot 100.000 ljudi, če odmislimo industrijo in druge porabnike," je izpostavil.

Zakaj je za en projekt izdanih več gradbenih dovoljenj?

Uršič je sicer poudaril, da NIJZ sam ni bil vključen v zadevo, so pa pripravili mnenje za potrebe ministrstva za zdravje. Pojasnil je tudi, da sam ni strokovnjak za področje pitnih vod, v okviru NIJZ vodi delovno skupino, ki pripravlja mnenja za potrebe ministrstva za zdravje.

Ocenil je, da bi bilo presojo vplivov na okolje pri kanalu C0 treba izvesti in kanal obravnavati kot eno investicijo oz. en poseg v okolje. "Preseneča me to, da je bilo za objekt, ki je dolg dobrih 12 kilometrov, izdanih več gradbenih dovoljenj," je dejal.

Menil je tudi, da se investitorji presojam vplivov na okolje izogibajo predvsem, ker te predstavljajo časovno zavoro za projekte.

Na vprašanje predsednice komisije Anje Bah Žibert (SDS), če so bili na NIJZ pri pripravi strokovnih mnenj kdaj deležni političnih pritiskov, je Uršič odgovoril, da po njegovem vedenju ne, je pa izpostavil, da ta mnenja niso zavezujoča.

Hidrološka stroka svarila že leta 2016

Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Mihael Brenčič je v pričanju izpostavil, da se hidrogeološka stroka s potekom kanala C0 v povezovalnem delu ne strinja, na kar so poskušali opozoriti že leta 2016, a takrat, razen pri redkih izjemah, niso bili slišani.

"Naše mnenje ali pa moje mnenje kot strokovnjaka s tega področja je, da obstajajo tehnologije, pa tudi sredstva so na voljo, da bi ta kanal lahko potegnili drugje," je poudaril Brenčič, sicer geolog, specialist za področje hidrogeologije. Kako in na kakšen način so bile trase presojane, Brenčič ne ve, saj številni dokumenti niso javno dostopni.

Kot je še opozoril, noben kanal ni 100-odstotno vodotesen. "Take kanalizacije na svetu pač ni. Tudi če pogledate standarde za presojo vodotesnosti oziroma tesnosti kanalov, boste videli, da vsi standardi predpisujejo neko kritično, preprosto rečeno puščanje," je pojasnil in dodal, da skuša stroka zadevo definirati na način ocene verjetnosti.

Zakaj bi tvegali, če za to ni potrebe?

"Mi ne govorimo o tem, da bo do realizacije dogodka prišlo, obstaja pa verjetnost. Tudi potres je verjeten dogodek. Vsi dobro vemo, v Sloveniji živimo na potresnem območju," je pojasnil. Moderna doktrina varovanja vodnih virov po njegovih pojasnilih ne dopušča povečevanja obremenitve na teh območjih, v tem primeru na območju ljubljanskega vodonosnika.

Brenčič je tudi ocenil, da je kanal C0 po strokovni logiki in po potencialnem vplivu zahteven objekt in tak objekt zahteva temeljito presojo vplivov na okolje. "Zakaj bi tvegali, če za to ni potrebe," je poudaril.