Drva, krave in aktivistično zavajanje na naš račun

Kmetijstvo | 30.01.2024, 13:34 Robert Božič

Zdaj je vendarle jasno: »Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji.« To novo uradno vladno stališče je na včerajšnji redni seji Državnega zbora, v odgovoru na poslansko vprašanje iz vrst NSi, sporočil sam predsednik vlade dr. Robert Golob in hkrati napovedal umik omejitev ogrevanja na lesno biomaso, ki jih je predvideval v začetku decembra na vladi sprejet predlog prenovljenega Energetskega zakona.

»Kompleksen in obsežen zakon celovito odgovarja na potrebe zelenega prehoda v energetiki,« so v začetku decembra, ko so ga po rednem zakonodajnem postopku poslali v sprejemanje v Državni zbor, trdili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Celovitost in premišljenost?

A mediji, ki smo že takoj opozorili na neumnost, da zakon v resnici predvideva izločitev lesne biomase iz ogrevanja (novih) stavb, smo bili deležni očitkov, da »zavajamo ljudi, nagajamo vladi in vodimo kampanjo proti zelenemu prehodu.«

Ne vem sicer, kako so včerajšnje trditve predsednika vlade sprejeli uradniki in še posebej goreča državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki so drva oziroma lesno biomaso v minulih tednih pribili na križ in jo naredili za glavnega krivca onesnaženosti zraka.

Pri tem so si pomagali s trditvijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da namreč zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku z drobnimi delci PM 2,5 vsako leto prezgodaj umre približno 1200 prebivalcev Slovenije.

Je vendarle spregledal?

K takim, za aktivistične namene zlorabljenim trditvam, vzetim iz konteksta, se bom še vrnil. A glede drv lahko rečem, da je pri predsedniku vlade vendarle zmagala zdrava pamet, da je prisluhnil stroki in po treznem premisleku napovedal spremembo zakona, ki modernih peči na drva ne bo prepovedovala, ampak celo pomembno spodbujala njihovo vgradnjo namesto starih, ekološko spornih kurilnih naprav.

A glede na to, da je direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc še pred dnevi opozarjal, da je zakon, ki je že vložen v Državni zbor, težko spreminjati, poslancem opozicije polagam na srce, da so čuječi in budno spremljajo, kaj se bo z besedilom dogajalo.

Špekulativno in zavajajoče?

Papir namreč prenese vse in ko je zakon enkrat potrjen, velja in če je napisan neumno, nas lahko boli glava. Tako kot nas bi morala boleti glava, ko prebiramo Vodnik po trajnostni potrošnji, ki ga je prejšnji teden na javnem vladnem spletišču objavila Agencija za okolje.

Vodnik naj bi bralca seznanil s ključnimi izzivi na petih pomembnih življenjskih področjih, ki najbolj vplivajo na okolje: prehrana, bivanje, mobilnost, gospodinjski aparati in izdelki.

Ko vidiš, da neka tako pomembna inštitucija objavi vodnik, v katerem kar mrgoli netočnih, zavajajočih in iz konteksta iztrganih trditev, bi se najraje zjokal.

Ideja je hvalevredna in v publikaciji s 40 stranmi najdemo na enem mestu zbranih res veliko namigov in napotkov za pametne vsakodnevne odločitve, ki pripomorejo k smotrni rabi virov, k skrbi za okolje in naš planet in se na koncu poznajo tudi v naši denarnici.

A žal se avtorica publikacije pri pisanju ni mogla otresti aktivizma. Tako lahko v vodniku, predvsem v njegovem prvem delu, ki je namenjen prehrani, najdemo številne trditve, ki kmetijsko pridelavo, še posebej pa živinorejo, pribijajo na križ.

Tako med drugim lahko preberemo, da so »med največjimi viri izpustov toplogrednih plinov živila živalskega izvora, zlasti rdeče meso, mlečni izdelki in gojene ribe.«

Pa da »vzreja govejega mesa zahteva 20-krat več zemlje in oddaja 20-krat več izpustov toplogrednih plinov na gram užitnih beljakovin kot denimo vzgoja rastlinske beljakovine.«

Da »za pridelavo enega kilograma govedine porabimo približno 1800 litrov vode« in da »na področju kmetijske pridelave globalno porabimo kar 70 % pitne vode.«

V trajnostnem vodniku v nemilost padejo tudi veliki plastični rastlinjaki, ki da so krivi za degradacijo krajine in onesnaževanje, zelo preseneti pa še izjava, da se »tudi v Sloveniji povečuje število kmečkih gospodinjstev, usmerjenih v monokulture.«

Aktivistično zavajanje otrok?

Slednje seveda ne drži in sporne ter najmanj iz konteksta vzete so mnoge prej citirane trditve Vodnika po trajnostni potrošnji, pa verjetno še mnoge druge v naslednjih poglavjih. Kot je v naši nedeljski kmetijski oddaji pojasnil mag. Ben Moljk s Kmetijskega inštituta Slovenije, je avtorica zavajajoče in neprimerno interpretirala Poročilo o stanju kmetijstva, ki ga vsako leto za vlado pripravijo strokovnjaki inštituta.

Specializacija kmetij seveda ne pomeni in ni enako monokulturni pridelavi, ki je mimogrede, prepovedana. A ko vidiš, da neka tako pomembna inštitucija objavi vodnik, v katerem kar mrgoli netočnih, zavajajočih in iz konteksta iztrganih trditev, bi se najraje zjokal.

Še posebej zato, ker bodo naši otroci, ko bodo v šoli pripravljali razne referate, zapisano v vodniku vzeli za suho zlato, saj je bilo vendarle objavljeno na spletišču vlade in za tem stoji Agencija za okolje.

Bo spet moral delati red sam predsednik vlade?