Otroci, ki se bahajo z dragimi darili, lahko pogrešajo prisotnost staršev

Pogovor o | 07.12.2023, 12:23 Maja Morela

Na god svetega Nikolaja smo se v Pogovoru o … dotaknili tematike obdarovanja in stisk otrok mladine, tudi starostnikov, ki nastanejo v prazničnem času. Že nekaj časa je Miklavževa skromnost prerasla v obilje, a ne v vseh družinah. Pogosto se v prazničnem času sprašujemo kaj kupiti otrokom, ki jim starši z materialnega vidika nudijo vse. Je ob obisku družine, prijateljev, sorodnikov pomembna vrečka, ki skriva materialne dobrote, ali sam obisk? Smo pa v slabi uri pogovora vstopili tudi v svet stisk, tako otrok, mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče tudi v prazničnem času ne. O vsem tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljarjem.

Za polepšanje dneva nekomu niso potrebna draga darila

Pri Slovenski karitas dobro vedo, da za polepšanje dneva nekomu niso potrebna draga darila. To dokazujejo z akcijo Pismo za lepši dan, v katerem prostovoljci nekaj prijaznih besed napišejo starostnikom. »To idejo je prinesla pandemija. Mladi so v tem času razmišljali, kako bi razveselili starejše in so prišli do tega dejanja. Pisma dobijo starejši v domovih, ali osamljeni. Lani je bilo takih pisem več kot sedem tisoč osemsto. Včasih je bila poleg besed še kakšna čokolada, ki so se je prejemniki pisem še dodatno razveselili. Ti ljudje so res ganjeni od občutkov, da si je za njih vzel čas nekdo, s komer se sploh ne poznajo,« pojasnjuje Helena Zevnik Rozman.

Človek potrebuje bližino

Da nekdo misli na nas, nam je lahko v času osamljenosti v veliko uteho, je povedal dr. Marko Pišljar. »Človek potrebuje bližino, ker je bitje odnosov. Že rodimo se v družino, obkroženi smo najprej s starševsko toplino, nato imamo ob sebi brate in sestre in tako naprej. Osamljenost pa se pojavi, ko je te bližine odnosov premalo. Premalo jo je lahko iz različnih razlogov. V starosti je lahko za to kriva bolezen, ko smo priklenjeni na posteljo in ne moremo med ljudi, če ti ne pridejo k nam. Pri nekaterih se lahko kot posledica osamljenosti pojavi stiska ali depresivna reakcija.«

S kakšnimi težavami se srečujejo mladi tudi zaradi pritiska obdarovanja?

S kakšnimi težavami se srečujejo mladi tudi zaradi pritiska obdarovanja ob prihajajočih praznikih, pa odgovarja Tjaša Bertoncelj: »Decembrski praznični čas je za otroke in mladostnike povezan tudi s šolskimi počitnicami. Takrat lahko odložijo nekatere skrbi, da lažje zadihajo in se bolj povežejo s svojimi prijatelji, predvsem pa družinskimi člani in zato imamo običajno na TOM telefonu manj klicev. Kar pa ne velja za vse družine. Pri nekaterih pridejo nesoglasja med člani bolj do izraza in takšni otroci pa pokličejo tudi med prazniki. V veliki meri so njihova vprašanja vezana na dileme in stiske, ki se pojavijo med odnosi v razvojnem obdobju otroštva in mladostništva.« Mladi veliko prostega časa preživijo na spletu, kjer se lahko ujamejo v past. Obenem pa so vse informacije v povezavi s potrošništvom dosegljive na spletnih straneh, kar mlade, če si jih ne morejo privoščiti še dodatno bremeni in spravlja v nelagoden položaj, stisko, še pojasnjuje Tjaša Bertoncelj.

Tekmovalnost in želja, da bi imeli čim več

Otroci, ki se pred drugimi bahajo z dragimi darili, lahko pogrešajo prisotnost staršev, preživljanje skupnega časa in ustvarjanja, ugotavlja dr. Marko Pišljar. »Tukaj dajemo na tehtnico dve lastnosti, ki ju imajo tako mladi kot starejši. To sta tekmovalnost in želja, da bi imeli čim več. Bolj je pomembno, da odnos do življenja krepimo s trdnimi medsebojnimi odnosi. Posvečen čas svojim otrokom igra veliko vlogo v družinski dinamiki, ki se razvije z leti. Danes se pa soočamo s tem, da nam tablice in telefoni kradejo kakovosten čas z bližnjimi.«

Deset tisoč zapisov mladostnikov z željo, da bi se s starši lahko več pogovarjali

Kako pomembno se je posvetiti svojim otrokom opažajo tudi na TOM telefonu. »Od osnovnošolcev in mladostnikov smo letos dobili deset tisoč zapisov, v katerih so mladostniki izrazili željo, da bi se s starši lahko več pogovarjali. Enostavno si želijo nekoga, ki bi jih poslušal, katerim bi zaupali, ko bi se znašli v stiski.« Želje so podobne tudi pri starostnikih pojasnjuje Helena Zevnik Rozman. »Starejši si želijo, da se tudi njihov čas ovrednoti in da se počutijo koristne nekje. Če smo rekli, da si otroci želijo pogovora s starši, si pa zdaj starši želijo pogovora s svojimi odraslimi otroki. Za njih je velika vrednost, če si vzamemo nekaj časa, da lahko povejo, kako so živili, da svoja spoznanja lahko delijo. Včasih se zgodi, da se v starosti vrne, odnos otrok, ki smo jim ga mi kazali kot starši. Če si nismo vzeli časa za njih, si ga tudi oni ne za nas. Ne smemo pozabiti, da moramo na starost misliti že v zrelem obdobju našega življenja.«

Alkohol zmanjša občutek tesnobe ali osamljenosti

Na vprašanje, zakaj se v prazničnem času poseganje po alkoholu poveča, dr. Pišljar odgovarja: »Zato, da se zmanjša občutek tesnobe ali osamljenosti. Alkohol je droga in zakonodaja na tem področju veleva, da se je mladi ne bi posluževali vsaj do polnoletnosti. Kajti če človek shodi pri prvem letu in spregovori pri dveh, tako se ljudem receptorji za občutke ugodja razvijejo šele v adolescenci. Prvi korak k ozdravljenju pa je priznanje, da imamo težavo in ponovna osmislitev življenja.« V tako težkih okoliščinah, v katerih ne vidimo drugega izhoda, je zelo težko ohranjati smisel in videti luč na poti.

Od osnovnošolcev in mladostnikov smo letos dobili deset tisoč zapisov, v katerih so mladostniki izrazili željo, da bi se s starši lahko več pogovarjali. Enostavno si želijo nekoga, ki bi jih poslušal, katerim bi zaupali, ko bi se znašli v stiski.

Trije meseci dopusta, da bi se v miru poslovili od svojih staršev

Poleg tega pa se govori še o uzakonitvi evtanazije, po kateri bi lahko takšni bolniki še lažje in hitreje posegli, je jasno povedala Helena Zevnik Rozman. »Pri nas za sprejem takega zakona še nismo zreli, preveč na lahko ga jemljemo. Namesto da bi se urejalo področje paliativne oskrbe, se ponujajo vrata, ki jih zagovarjajo le z razlogom, da so cenejša. Ljudem pa s paliativo lahko pomagamo, da si ne bodo več želeli predčasno zapustiti tega sveta. Vsi vidimo le bolečino in morda še kaj zraven, ne zavedamo pa se, da je to le ena četrtina težav, ki spremljajo umirajočega. Zraven sodijo še psihične težave, socialna oskrba in duhovna plat. Ko so ti štiri stebri človeka primerno kriti, obravnavani, se želja po predhodnem končanju življenja razblini.« Otroci bi morali dobiti tri mesece takega dopusta, da bi se v miru poslovili od svojih staršev. Če obstaja porodniški dopust, da otroka starš sprejme in ga pripravi na vstop v vrtec, potem bi bilo po tej logiki povsem primerno, da se stvar obrne. S tem se starejši ne bi počutili breme svojim otrokom, še dodaja Helena Zevnik Rozman.

Znanost in vera sobivata

Človeku je duhovnost dana kot dar in nekateri pacienti so se je pri okrevanju oklenili kot rešilne bilke. Znanost pa se dotika še drugega daru in to je odnos do stvarnosti. Znanost je metoda, ki raziskuje naš svet. Ker smo ljudje tudi duhovna bitja, ki živimo v tem svetu, znanost in vera sobivata, je povedal dr. Pišljar. Tjaša Bertoncelj pa je pogovor zaključila z besedami, da mladi verjamejo v to, kar so prinesli iz družine. Vendar je za vse mladostnike značilno tudi to, da si v življenju želijo poznati čim več načinov, kako si povrniti upanje, kadar je težko.