Na praznik Brezmadežne se Mariji še posebej izročajo bogoslovci

Utrip Cerkve v Sloveniji 08. 12. 2023, 05:00 Petra Stopar

V Bogoslovnem semenišču Ljubljana, v katerem se na vstop v duhovništvo trenutno pripravlja osemnajst bogoslovcev iz različnih koncev Slovenije, se že mesec dni pripravljajo na današnji slovesni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. To je poleg seveda glavnih Gospodovih praznikov zanje največji praznik, na katerega bogoslovci prvega letnika izrečejo svoj prvi »Tukaj sem«.

S temi besedami se izročijo Mariji in postanejo tudi člani Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov, skupnosti, ki jo je leta 1908 ustanovil ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Danes Marijina kongregacija predstavlja duhovno skupnost slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Njen cilj je, da bi vsi njeni člani globlje spoznali Marijino vlogo pri duhovnem oblikovanju duhovniških kandidatov in njen delež pri apostolskem delovanju duhovnikov. Marijina kongregacija ima svoj sedež v kapeli Bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Zavetnica kongregacije je Brezmadežna, zato kongregacija obhaja svoj praznik 8. decembra. Posvetitev Brezmadežni bogoslovci obnavljajo vsako prvo soboto v mesecu. Duhovniki, ki so člani Marijine kongregacije, enkrat letno darujejo sveto mašo za svetost vseh njenih članov.

Prefekt kongregacije in bogoslovec četrtega letnika Luka Anžič je v pogovoru za oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji povedal, da je Marijina kongregacija podobna snopu žita: »Če je človek v duhovnem življenju sam, je kot slama, slamica, ki se razpoči. Vemo pa, da če slamo povežemo v snop, je ta snop nemogoče zlomiti. In to je tudi namen Marijine kongregacije, da bi v tistih težkih trenutkih duhovnik ali bogoslovec videl, da ima v preizkušnji podporo drugih duhovnikov, ki zanj mašujejo in molijo.«

Spiritual Gregor Celestina, ki je odgovoren za duhovno življenje bogoslovcev, je dejal: »Vidimo, kako zelo smo Marijin narod, tudi Marijina kongregacija je ena od ustanov, ki nas povezuje v to skupno češčenje Marije in to je pomembno. Kot je škof Vovk enkrat rekel – eno je osebna pobožnost do Marije, nekaj drugega pa je pobožnost do Marije znotraj Cerkve, skupaj z drugimi v Cerkvi.«

S praznikom Brezmadežne se v Cerkvi v Sloveniji in še posebej v Škofiji Novo mesto končuje jubilejno Grozdetovo leto, v katerem je minilo 100 let od njegovega rojstva (27. maja 1923) in 80 let od njegovega mučeništva (1. januarja 1943). Blaženi Alojzij Grozde je bil vzoren dijak, član Katoliške akcije, goreč kristjan in vdan Marijin častilec. V svojih pesmih je opeval lepoto in dobroto nebeške Matere, h kateri se je tako rad zatekal v svojih stiskah in težavah.

Če je človek v duhovnem življenju sam, je kot slama, slamica, ki se razpoči. Vemo pa, da če slamo povežemo v snop, je ta snop nemogoče zlomiti.

Člane Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov je nagovoril prav na dan Brezmadežne 8. decembra 1942, le dober mesec pred svojo mučeniško smrtjo. Dejal je: »Z Marijino pomočjo hočemo najprej posvetiti sami sebe. Današnji svet za svojo rešitev ne potrebuje veliko politikov, znanstvenikov in umetnikov, ampak potrebuje predvsem delavnih svetnikov. Vsak kongreganist je torej najprej sam poklican k osebni svetosti. A biti svet sam zase ne zadostuje za tvorce novega rodu, ampak moramo hoteti pokristjaniti in posvetiti ves svet...Slabi smo, a mogočno Mater imamo. Zato hočemo. Hočemo iz sebe izklesati svete katoličane, nepopustljive v načelih in delavne!«

V duhu teh Grozdetovih preroških in odločnih besed bomo letos ob njegovem jubileju praznovali tudi praznik Brezmadežne s sveto mašo na Zaplazu, kjer so njegove relikvije. Hkrati bo ta slovesnost tudi sklep jubilejnega Grozdetovega leta. Sveta maša ob prazniku Brezmadežne bo na Zaplazu v petek, 8. decembra ob 10. uri, daroval pa jo bo škof Andrej Glavan.