Verske skupnosti v Sloveniji odločno proti uvajanju samomora s pomočjo

Slovenija | 19.12.2023, 12:24 Alen Salihović s. Meta Potočnik

Verske skupnosti v Sloveniji so odločno proti uvajanju samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. To jasno stališče so predstavili danes v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani in podpisali skupno izjavo njihovi predstavniki. V njej med drugim poudarjajo, da bi zakonsko uvajanje možnosti samomora s pomočjo pomenilo posredno spodbudo bolnikom k končanju lastnega življenja, kar nikakor ni v skladu s pojmovanjem človeka, ki je ustvarjen od Boga.

Prisotni so spomnili, da je naš čas zaznamovan z etičnimi dilemami, s kakršnimi se človeštvo še ni srečalo. Na površje prihaja zaskrbljenost vsakega človeka o tem, ali bo lahko doživel miren konec svojega življenja. Zato je zelo pomembna dobra paliativna oskrba in mreža hospicev.

Ali lahko Cerkev ponudi hospic kot alternativo kulturi smrti?

»Problematično v predlogu zakona je vpletanje tretje strani, to je zdravstva, ki se s predlogom nikakor ne strinja. Da se pritiska na tiste, ki se s tem ne strinjamo. Da bi se morala v tem smislu spremeniti tudi naša zakonodaja, to je pogled na človeka, kar je zelo problematično. Pozivam vse, ki odločajo, da zaščitimo človekovo življenje in vsakemu omogočimo dostojno smrt.« ... je poudaril škof Andrej Saje.

In kaj je po mnenju verskih skupnosti dostojna smrt?

Po pojmovanju podpisnikov je dostojna smrt tista, kjer je bolnik ali umirajoči deležen sočutne bližine in dobre paliativne oskrbe, ki je v Sloveniji še primanjkuje. Ob tem je škof Saje spomnil na številne obiske duhovnikov po domovih in bolnišnicah ter načrte za hospic kot alternativo kulturi smrti:

»Imamo že neko vizijo, neke ponudbe, vendar ne morem biti še bolj konkreten, ker še ne vem, kaj vse bo možno uresničiti. Zavedamo se, da je pomembno, da bi s tem konkretnim dejanjem pokazali še dodaten način naše skrbi za bolne in umirajoče. Seveda mi sami ne moremo rešiti teh težav za celotno Slovenijo, zato si želimo, da se aktivirajo tudi druge verske skupnosti, občine in seveda celotna država. Naj povem, da se nekateri zdravniki že javljajo kot prostovoljci za pomoč pri teh projektih, ki nas delajo bolj človeške.«

Škof Evangeličanske Cerkve augsburške veroizpovedi Leon Novak je spomnil tudi na temnejšo plat medicinske tehnologije, ki se je nekateri upravičeno bojijo. Tudi zdravniki, saj svojci bolnika nanje velikokrat pritiskajo k podaljšanju življenja, ki pa povzroča dodatno trpljenje: »Spodbujamo paliativno oskrbo pacientov in pomoč družini v zadnjih obdobjih življenja in zagotavlja telesno, čustveno in duhovno pomoč. Namesto hitrih rešitev v obliki ponujanja samomora s pomočjo, spodbujamo sočutno medsebojno pomoč, zlasti za trpeče. Zavedamo se, da je sodobna medicina sposobna podaljšati življenje, s tem pa tudi trpljenje in umiranje, ki se včasih podaljšujeta po nepotrebnem.«

Spregovoril je tudi superintendent Binkoštne cerkve in zdravnik Daniel Grabar: »Kot zdravnik sem pospremil veliko ljudi v zadnjih trenutkih. In moram vam povedati, kako veliko pomeni nekomu, ko mu tudi povsem neznana oseba toplo stisne roko in ga pospremi na zadnjo pot. Ali mislimo na to, ko se pogovarjamo, kaj ljudem omogočamo? Tudi na smrt bolni potrebujejo upanje. To ni več dolgoročno upanje. To je včasih že upanje, da bo nekaj ure brez bolečin, da se bo srečal s svojci, da bo dočakal še en dan...«

Zato so vsi navzoči pričakujejo, da se bo predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja umaknil iz parlamentarne procedure, saj potrebujemo širši družbeni dogovor, če je treba, s pomočjo referenduma, je izjavil predsednik Judovske skupnosti Slovenije Boris Čerin-Levi.

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je spomnil, da je tudi Slovenija sekularna družba, ki nas odvrača od vrednot verskih skupnosti in opozoril na pomanjkljiv dialog med državo in verskimi skupnostmi.

 

»Ko govorimo o religiji ali verski skupnosti moramo vedeti, da se pogovarjamo tudi o morali in etiki. Zato dialog z državo brez teh vprašanj ni mogoč. Kot verske skupnosti od etike in morale ne moremo odstopiti. Tudi islam je etično usmerjena religija, ki tako kakot krščanstvo in judovstvo temelji na osnovni človeškosti, ta pa temelji na božji besedi in božji volji.«

Ob tem so navzoči še opozorili, da že dolgo nimamo več Urada za verske skupnosti, a bi ga nujno potrebovali. Trenutno naj bi to področje iz službe sekretariata premestili v službo za kulturne raznolikosti in človekove pravice. V obeh službah področje verskih skupnosti nima svojega mesta, ni kadrovsko podprto in samo životari.

Skupna izjava verskih skupnosti glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo

Naš čas je zaznamovan z etičnimi dilemami, s kakršnimi se človeštvo še ni srečalo. Ko se v Sloveniji soočamo s Predlogom zakona o prostovoljnem končanju življenja, prihaja na površje zaskrbljenost vsakega človeka o tem, ali bo lahko doživel miren konec svojega življenja.

Binkoštna cerkev, Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Judovska skupnost Slovenije, Katoliška cerkev na Slovenskem, Makedonska pravoslavna cerkev ter Srbska pravoslavna cerkev se želimo opredeliti do teh vprašanj, predvsem ob poskušanju, da bi bil v slovensko zakonodajo uveden samomor s pomočjo.

Storiti vse, da se trpljenje omili

Kljub napredku medicine ostaja dejstvo, da smo ljudje podvrženi staranju, bolezni in trpljenju, neizogibno pa tudi smrti. Ob tem se je treba zavedati, da je vse to del celote človeškega življenja. Človeštvo vedno znova išče odgovor na vprašanje trpljenja, posebej danes, ko je medicina sposobna podaljšati življenje, s tem pa včasih tudi umiranje in trpljenje.

Vedno se je treba prepričati, da razni medicinski posegi resnično služijo namenu zdravljenja. Vsak človek ima možnost, da se odpove tistim terapijam, ki ne bi odpravile trpljenja in bolezni, ampak bi le podaljšale agonijo. Storiti je treba vse, da se trpečemu človeku pomaga, mu lajšati bolečine, mu biti blizu in izkazovati vsakršno – medicinsko, versko, čustveno – podporo, ki jo ranljiv človek potrebuje. Narediti je potrebno vse, da bodo vsi, tako najbližji kot tudi družba kot taka, pripravljeni pri tem spremljanju sodelovati.

Vsako življenje je vredno

Katerakoli družba svojo človečnost pokaže tako, da ranljivim, bolnim, ostarelim in trpečim osebam pomaga na vse načine, da bi lahko vsak njen član, kljub bolezni in staranju, nekoč doživel svoj odhod v miru.

Vsekakor trpečim, predvsem neozdravljivo bolnim, ne bomo pomagali tako, da jim – celo na ravni zakonodaje – ponudimo kakršnokoli obliko predčasnega dokončanja življenja. S tem zgolj uvajamo razlikovanje med “vrednim” in “nevrednim” človeškim življenjem.

Vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, pomeni popolno nasprotje tega, k čemur bi morali kot družba stremeti: k spoštovanju in skrbi za vsako človeško življenje. Tako z etičnega kot verskega vidika je takšno dejanje nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive.

Namesto da v družbo uvajamo misel na možnost prostovoljne smrti, bi morali sredstva vlagati v preprečevanje želje po smrti, ko se ta pojavi zaradi trpljenja v bolezni ali ob koncu življenja.

Razvijati paliativo in celostno obravnavati vsakega človeka

Vsak neozdravljivo bolan posameznik mora biti deležen najboljše in najcelovitejše možne paliativne oskrbe: telesne, čustvene, socialne, verske in duhovne. Paliativna medicina zagotavlja celovito in učinkovito podporo trpečim bolnikom in njihovim družinam, tudi kadar bolezni ni mogoče pozdraviti. Zato spodbujamo paliativno oskrbo pacienta in njegove družine v zadnjem obdobju življenja. Namesto hitrih rešitev v obliki navajanja na misel o samomoru spodbujamo plemenito človeško predanost skrbi drug za drugega, zlasti za tiste, ki trpijo.

Zaključek

Binkoštna cerkev, Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Judovska skupnost Slovenije, Katoliška cerkev na Slovenskem, Makedonska pravoslavna cerkev ter Srbska pravoslavna cerkev skupno izjavljamo,

• Da bi zakonsko uvajanje možnosti samomora s pomočjo pomenilo posredno spodbudo bolnikom k končanju lastnega življenja, kar kategorično zavračamo. To je etično nesprejemljiv ukrep pomoči neozdravljivo bolnim v naši družbi.
• Da si moramo prizadevati, da se neozdravljivo bolni ne bi čutili v breme družbi, da se ne bi počutili nekoristni in da bi se vsi zavedali vrednosti in dostojanstva vsakega, tudi ranljivega življenja. Družbena sredstva je potrebno vlagati v celosten pogled na človeka in v razvoj paliativne oskrbe.
• Da je potrebno storiti vse, da bi bila vrednota človeškega življenja, ki je dar Stvarnika, v naši družbi vedno bolj spoštovana in negovana. Predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja je popolno nasprotje temu prizadevanju.
• Da je potrebno Predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja nemudoma umakniti iz parlamentarnega postopka, začeti strateško, premišljeno in široko razpravo o teh temah ter iskati trajne, človekoljubne in dostojne odgovore na vprašanje človekovega trpljenja.

dr. Daniel Grabar, superintendent Binkoštne cerkve

mag. Leon Novak, škof Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi

mag. Nevzet Porić, mufti Islamske skupnost v Republiki Sloveniji

g. Boris Čerin-Levi, predsednik Judovske skupnosti Slovenije

dr. Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference

Dimitar Gazinkovski, arhierejski namestnik za Slovenijo – Makedonska pravoslavna Cerkev

Aleksandar Obradović, arhierejski namestnik za Slovenijo – Srbska pravoslavna cerkev