Procesija, Brezje | (foto: foto: Rok Mihevc)
Verske skupnosti za okrepljen in iskren dialog z državo
Pogovor o Petra Stopar
Pred nekaj dnevi je začel veljati spremenjeni zakon o verski svobodi, ki verskim skupnostim ukinja status splošno koristnih organizacij, obenem pa znižuje državno kritje prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev s 100 na 60 odstotkov. Po mnenju vodstev sedmih verskih skupnosti, med njimi Katoliške cerkve, so bile spremembe uvedene rokohitrsko in so v neskladju z ustavnim pravom. To pa še zdaleč niso edina nerešena vprašanja med državo in verskimi skupnostmi.
V verskih skupnosti kljub omenjenim spremembam v skupni izjavi poudarjajo zavedanje, da morajo biti vedno na strani ljudi, skrbeti za duhovno življenje in karitativno dejavnost. Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič je poudaril dejstvo, da je bila ukinjena uredba po svoje bolj pravična, saj je razlikovala med verskimi skupnostmi, ki so poleg verske dejavnosti dejavne tudi na socialnem, vzgojnem, kulturnem in karitativnem nivoju. Na kratko je pojasnil primerjalne pravne ureditve v drugih državah ter zavrnil navedbe, da so bile sprejete spremembe predhodno dogovorjene v dialogu z vladajočimi.
Pokomentiral je tudi možnost ustavne pritožbe ter naštel bodoče izzive, ki jih bodo Katoliška cerkev in verske skupnosti morale reševati v prihodnje: »Plačevanje davkov bi morali enkrat rešiti tako, da bi lahko povedali, da plačujemo vse davke, razen tam, kjer smo zaščiteni z mednarodno logično zakonodajo v smislu verskega delovanja. Pa tudi nadomestilo stavbnih zemljišč bo težava, tudi tukaj smo nazadovali v primeru v primerjavi z Jugoslavijo, v primerjavi z letom 1984, tako da se zdaj odmerja davek v nekaterih občinah, ki se ga ni odmerjalo niti v prejšnji državi,« je spomnil Kavčič.
Po navedbah verskih skupnosti še vedno ni rešen status verskega delavca v relaciji do njegove podlage oziroma šifre za vključitev v zavarovanje in s tem odvzem pravice verski skupnosti, da posamezni verski uslužbenec svojo versko službo opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava in s tem izpolni pogoj za pridobitev denarne pomoči po 27. členu zakona o verski svobodi. »Po domače povedano, če njegov delodajalec – Cerkev, verska ustanova – reče 'On je verski delavec, z njim imamo sklenjeno pogodbo', bi to moralo biti dovolj, da lahko dobiš tudi plačane prispevke, ne glede na to, o kakšni višini prispevkov govorimo. To za seboj potegne en kup stvari,« je pojasnil vodja urada muftija Islamske skupnosti v Sloveniji Haris Muratagić.
Nekdanji evangeličanski škof mag. Geza Filo je prav tako poudaril potrebo po poglobljenem dialogu: »Veliko vprašanj je še neodgovorjenih in vedno znova se pojavljajo nova nerešena vprašanja. In mislim, da je en tak strpen socialni dialog dobrodošel in potreben.« Na Ministrstvu za kulturo po besedah državnega sekretarja mag. Marka Rusjana v naslednjem letu sicer napovedujejo ureditev področja, ga »ponovno reorganiziramo in ga bomo tudi uredili tako, da bomo lahko začeli res kontinuiran dialog, kar mislim, da je nujno«.
Nekdanji Direktor Urada za verske skupnosti in nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček je povedal, da zadnje zakonske spremembe odmevajo tudi med samimi verniki: »Ker se čutijo v tem primeru ponovno državljani druge kategorije. Mislim, da so se začeli verniki prebujati in čutijo, da ne morejo dati glavo v pesek kot noj in da je potrebno stopiti – ne v bran – ampak v podporo enakopravnosti, da se odpravi vsaka diskriminatornost, ki trenutno se izvaja.« Omenil je skorajšnji izid peticije proti noveli zakona o verski svobodi, meni pa tudi, da bilo treba omenjene spremembe izpodbijati na ustavnem sodišču.
