Trije P-ji prve psihološke pomoči

Svetovalnica | 10.10.2023, 06:00 Nataša Ličen

Letošnje leto je v Sloveniji Leto duševnega zdravja, deseti oktober pa je že več kot trideset let Svetovni dan duševnega zdravja, ki povsod po svetu postaja vsepomembnejše. Letošnji slogan je »Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica!, ki spodbuja k razmisleku o tem vidiku duševnega zdravja ter nas nagovarja k ukrepanju in spremembam, ki lahko izboljšajo kakovost življenja ljudi.

V petkovi Svetovalnici smo se o prvi psihološki pomoči pogovarjali z Julijo Pelc, psihologinjo in geštalt družinsko terapevtko.

Bolj kot smo v stiku s seboj in s svojimi globinami, lažje v resnici pristopamo in stopamo v stik, s tem pa v boljše odnose, z drugimi osebami.

Življenje ni načrtovani projekt, vedno ne zmoremo odločati sami

»To je zmotno v krizah velikih razsežnosti, kot so požari, povodnji, vojne ..., posameznik, ki želi živeti urejeno, umirjeno in ga takšne krize doletijo, si tega gotovo ne izbere. Lahko pa izbira -ni pa to vedno lahko dejanje- odzive na krizne dogodke. Lahko izbere, če ima v sebi moči, ki jih skozi odraščanje prinese v življenje. V spopadanju z zahtevnimi življenjskimi situacijami ni za vse enakih orodij, ki naj bi se jih naučili in, če pravilno izberemo, se tudi stiske odmaknejo in se problemi razrešijo. Ne morejo se, če je voda odnesla hišo, bosta procesa okrevanja in vračanja v normalno življenje pri vsakem posamezniku drugačna. Ker ima vsak individualne stiske in vsak drugačno naravo.«

Kriza zamaje ravnovesje. V krizi je človek lahko bolj razdražljiv, obupan. Formalni postopki, ki so nujni, zato da so tudi procesi deljenja pomoči uravnoteženi, v takšnih okoliščinah lahko predstavljajo motnjo v stiku.

Psihološka prva pomoč

Če gremo na raven telesa, je psihološka pomoč kot pri temeljnih postopkih oživljanja, najprej zavarujemo življenje. Vsi smo odgovorni, da smo tam za človeka, ko je ogroženo njegovo življenje. Psihološka pomoč ima to funkcijo v kontekstu čustvenih duševnih stisk. Da smo tisti ljudje okrog z dovolj znanja, empatije, sočutne občutljivosti in prisotnosti, da prepoznamo, pristopimo in pomagamo. Trikrat P za prvo psihološko pomoč.«

Pogovor – kdaj in kakšen pomaga?

»To ni pogovor, ko se postavimo v vlogo pomagalca reševalca, svetovalca, ki ve za drugega, običajno to naredi razkorak, vrzel med tem, ki potrebuje pomoč in tistim, ki pomaga. Zato je dobro najprej začeti pri sebi in prepoznati tudi motive, iz katerih pomagamo ter kako potem v odnosu do drugih delujemo. Če smo tisti, ki ponudimo razbremenilne pogovore, prvo psihološko pomoč, je pomembno, da smo v stiku s seboj, da se poznamo. Pravijo strokovnjaki, bolj kot smo v stiku s seboj in s svojimi globinami, lažje v resnici pristopamo in stopamo v stik, s tem pa v boljše odnose z drugimi osebami. Ta del se večkrat preskoči, delo na sebi.«

Krize se dogodijo nepričakovano. Zato psihološka prva pomoč ni rezervirana za psihologe, socialne delavce in ostale strokovnjake. Psihološko prvo pomoč lahko nudi vsak, ki je tam v sočutju za sočloveka. Se pa lahko tega znanja v organizirani obliki tudi naučimo.

Pomen vračanja

"To daje sporočilo povezanosti. Povezanost pa, pravijo, zdravi. Daje občutek, da nisi pozabljen, nisi odstavljen. Kar sporočajo, slišim iz najbolj izpostavljenih poplavnih območij, je - ne pozabite nas. Včasih se pojavi tudi primerjanje, ker se ne da vsega naenkrat povsem enakomerno porazporediti, ljudje iz svojega zornega kota ne morejo videti celote in to okrepi občutek strahu. Pred vrati je tudi zima, in dejansko so preživetvene in bivanjske potrebe, ki morajo biti prav tako naslovljene. Vračanje nazaj, preverjanje, je lahko tisto, ki pomirja, ki daje upanje." 

Se čustvene stiske izražajo tudi v prometu? 

"Izvajam tudi skupinske delavnice za voznike začetnike in sodelujem v programu varne vožnje za izbris kazenskih točk. Ko stopimo v avto ali sedemo na motor, s seboj ponesemo »celega sebe«, z vsemi dobrimi kakovostmi in tveganji, ki jih imamo v sebi, z vidika tudi prepričanj, odnosa do varnosti in do drugih ljudi. Ko se znajdemo v gostem prometu ta lahko za nas predstavlja velik izziv. Vznemirimo se.

Kaj iz tega naredimo?

»To je ključno in tu so med nami velike razlike. V avtu, na motorju smo anonimni. V anonimnosti se lahko napajajo zelo agresivni in nespoštljivi odzivi, ki dodatno povečajo tveganje za prometno nesrečo. Ne gre samo za to, da bi bilo dobro, če znamo voziti, ampak je pomembno tudi vedeti, kdo smo kot človek. In tudi, ko smo v izzivu vedenja drugih, da zmoremo uravnati svoja čustva in se ne odzovemo na provokacije.«

Izkušnje iz preteklosti sobivajo z nami. Dobro se je spomniti, ko ni krize, kaj nam pomaga.

»Krizni dogodki in travmatske izkušnje imajo svojo biologijo, ki preko delovanja možganov vpliva na naše telo, na naše razmišljanje, občutke v telesu in potem tudi na naše vedenje. Zato je pomembno poskrbeti tudi za telo, za dih, za pravilno trebušno dihanje, kratek dih in daljši izdih večkrat ponovimo, to je začetek. S tem dobimo več kisika, poskrbimo tudi za drugačno hormonsko ravnovesje, ampak to je le vstopnica nekega trenutka, potem pa je seveda pomembno nadgraditi to skrb zase.«